Blog

Konec, the end, finito, el final, das Ende…

Piše: Eva Boštjančič

Saj je vseeno, kateri jezik govorimo, a besedo »konec« razumemo vsi. Res pa je, da jo vsak izmed nas razume po svoje. Nekdo, ki čaka na rojstvo prvorojenca, se konca nosečnosti veseli, drugi, ki čaka na podpis zakonske razveze, pa pred koncem in prihajajočo spremembo trepeta in se boji. Tudi v organizacijskem okolju se vsak dan srečujemo s končevanjem morda projekta, dela v strokovnem timu ali delovne kariere in koncem, kot je denimo dosežen cilj, prodani vsi izdelki, konec poslovnega leta.

Zaključevanje je obdobje, ki zahteva enako pozornost kot načrtovanje poslovnih aktivnosti. Toliko energije, kolikor vložimo v organizacijo in usklajevanje dela pred začetkom, bi bilo dobro uporabiti tudi pri zadnjem delu, ko je naša naloga že skoraj končana ali pa smo uspešen konec že dosegli. V poslovnem svetu poznamo veliko različnih koncev, med drugim tudi zaključevanje in morebitno predajanje naših vsakodnevnih obveznosti drugim, ko odhajamo na dopust ali morda na drugo delovno mesto. Takrat je dobro, da najprej ovrednotimo naše dozdajšnje delo – katere cilje smo si postavili, koliko izmed njih smo v resnici dosegli, kakšna je bila kakovost opravljenega dela, kateri dejavniki so vplivali na morebitne slabše rezultate, kaj bi lahko izboljšali. Dobro je, da se pri zaključevanju postavimo v vlogo našega naslednika (če delovno mesto zapuščamo) ali osebe, ki nas bo v času odsotnosti nadomeščala, ter ji poskušamo jasno in strukturirano predati naloge in obveznosti. Na primer kolegica, ki se je odpravljala na porodniški dopust, je zadnja dva meseca v fazi zaključevanja vse bolj aktivno v delo vključevala tudi svojo naslednico, ji v vednost pošiljala elektronsko dopisovanje, pripravila je seznam strank ter njihovih potreb, ki bodo njeni naslednici pomagali, da bo zamenjava čim lažja, tekoča in, kar je najpomembneje, tako za delovno organizacijo kot za njihove zunanje stranke skoraj neopazna.

Omenila pa nisem še nečesa. Ponavadi, ko končujemo delovno obveznost, smo ob delu tudi nekaj pomembnega dosegli, tako za nas osebno kot tudi morda za naš oddelek, v katerem smo zaposleni, ali pa za delodajalca – tako je Patricija na primer ob končanem pripravništvu napisala zanimivo strokovno nalogo, Simona je končala projekt, na predstavitev katerega je prišlo veliko več udeležencev, kot so sprva načrtovali, Sanja pa je kot rezultat timskega dela oddala svetovalno (pri)poročilo o povečanju delovne zavzetosti organizacije, v kateri je svetovala. Vodja ima ob tem več možnosti, da delo opazi in ga vzame za samoumevnega; z zaposleno rezultate analizira; rezultate analizira skupaj z zaposleno ter jo pohvali in morda tudi nagradi. V slovenskih organizacijah so možni vsi trije scenariji, je pa res, da je možen še tisti, ko je rezultat zaposlenega samoumeven in ga vodja niti ne opazi. In katera pot je najboljša? Človek pri delu potrebuje povratno informacijo in informacija, ki jo (morda) dobimo enkrat na leto na ocenjevalnem pogovoru, ni dovolj. Ocena našega dela nam omogoča, da lahko svoje vedenje spreminjamo in ga usmerjamo k še boljšim delovnim rezultatom. Povratna informacija nas tudi dodatno motivira, da se pri delu še bolj trudimo, saj se zavedamo, da je naše delo opaženo, cenjeno in navsezadnje tudi ovrednoteno. In v fazi končevanja je povratna informacija odločilna, ob njej pa tudi zadovoljstvo, radost in ponos, da smo projekt, delovno nalogo ali koledarsko leto (pred dopustom) izpeljali tako ali pa še bolje, kot smo si ga na začetku začrtali.

Ne pozabimo, da smo zaposleni le ljudje, ki radi vidimo, da so naši rezultati prepoznani in opaženi. Ni vse v denarju. Tako lahko že pred prihajajočimi počitniškimi dnevi poskrbimo, da se imamo prijetno tudi pri tem, ko predajamo delo, ko končujemo vsakodnevno rutino. Prijetno nam je lahko ob vsem, kar smo v prejšnjih mesecih dosegli, gotovo nam je tudi timsko delo prineslo dodatno energijo, zato si za konec vsakega pomembnega obdobja kot tudi ob končanju naloge, projekta vzemimo nekaj časa – proslavimo ob sproščenem klepetu, analizirajmo in se sprostimo ob kavici, nasmejmo se ob prejšnjih simpatičnih spodrsljajih. Končujmo s prijetnimi čustvi, ki nas bodo opogumljala v jesenskih mesecih, ko bo zunaj megla in mraz, v pisarnah pa konflikti in stres.

Članek je izšel v tiskani izdaji časnika Finance 27. 6. 2016, št. 122/2016.

Advertisements