“Če si pred desetimi leti imel v življenjepisu zapisano, da si bil na zavodu za zaposlovanje, je ta karakteristika veljala za črno piko. Danes ima večina takšne luknje v svoji karieri in teh bo vedno več, ker bo vedno manj zaposlitev za nedoločen čas. Zato bomo iskali projektno delo, spreminjali bomo kariero, ne samo delodajalce, ampak tudi karierna področja,” napoveduje psihologinja Eva Boštjančič.
Kakšne možnosti mladim danes ponuja trg dela? Ali se razlikujejo glede na posamezna področja Slovenije?
Zelo veliko priložnosti je v Ljubljani, manj v Mariboru. Več ponudb imajo mladi, ki so bolj izobraženi, hkrati pa se iščejo poklici, ki zahtevajo strokovne šole, tudi teh primanjkuje. Mislim, da možnosti so, vendar bi morali mladi v svojih glavah narediti preskok – končana stopnja izobrazbe te namreč ne določa, ne determinira. Na primer, če sem jaz končala matematiko, to še ne pomeni, da lahko opravljam samo poklic učitelja ali profesorja matematike, ampak lahko počnem še marsikaj, kar je povezano z analitiko, statistiko, številkami … Dokončana univerzitetna izobrazba pomeni le, da sem bila dovolj vztrajna in organizirana, da sem dosegla zastavljen cilj. Te izkušnje mi lahko kasneje pomagajo pri kateremkoli poklicu, ki ga bom opravljala. Zdi se mi, da je priložnosti veliko, a da so mladi prepogosto preveč ozko usmerjeni. Po drugi strani pa si lahko delovno mesto, če ga ni, ustvariš. Na primer veliko novih možnosti se ponuja z vedno starejšo populacijo in s tem povezanimi novonastalimi potrebami.
Pravite, da starši mladim pogosto iščejo službe. Koliko pa so pri iskanju zaposlitve pomembni zveze in poznanstva, politična opredeljenost in zavodi za zaposlovanje?
Vsak od teh akterjev ima v Sloveniji svojo vlogo in jo tudi dovolj dobro igra. Socialna mreža, ki jo imamo, lahko posamezniku omogoči, da pride hitreje do informacij in nekdo, ki ga poznaš, ti lahko pripre vrata v določeno organizacijo. Kar pomeni, da te lahko nekdo med tristo prijavljenimi priporoči, vendar se moraš potem še vedno izkazati sam.
Tudi vloga zavoda za zaposlovanje se je v zadnjih letih transformirala tako, da poizkuša zavod predvsem opolnomočiti brezposlene, med njimi tudi mlade brezposelne, da sami aktivno prevzemajo vlogo iskalca zaposlitve.
To sta le dva odgovora, ki jih lahko preberete v intervjuju z doktorico znanosti in docentko za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti Evo Boštjančič, ki je zapisan v prispevku z naslovom Projektno delo je realnost.
Celoten intervju pa lahko preberete na:
Vabljeni k branju!
psihologijadela.com 