Psihologija dela / Stres in izgorelost / Zdravje in dobro počutje

Brez zavor – naredi aktivni odmor!

»Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za organizacijo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti organizaciji oziroma delodajalcu.« (Ministrstvo za zdravje, b.d.)

Pogosto se nam zgodi, da nas obveznosti popolnoma okupirajo. Na trenutke se spremenimo v stroje, ki samo izpolnjujejo svoje dolžnosti in tako pozabimo na tisti ranljivejši del sebe, ki potrebuje redno “oskrbo” za ohranjanje učinkovitosti pri svojem delu. Pogosto se ustavimo šele, ko je škoda že narejena in jo občutimo na lastnem zdravju. Teoretično o zdravju vemo veliko. Vemo, kaj je zdrava prehrana, kako si razporediti obroke, da je rekreacija pomembna … V kolikšni meri pa teorijo živimo v praksi? Kdaj smo črtali naše zdravje z liste naših vrednot in postali izključno njegovi izkoriščevalci? Tudi naše zdravje ima omejitve, zato nanj ne smemo pozabiti!

Slovenija je ena redkih držav, ki s pomočjo zakona ureja področje promocije zdravja na delovnem mestu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da morajo delodajalci poskrbeti za organizacijo in izvajanje promocije zdravja pri zaposlenih na delovnem mestu. Tu gre za dvojni interes, interes delodajalca in zaposlenega, saj bo zdrav delavec tudi uspešnejši delavec. Delodajalci imajo na razpolago različne načine, kako poskrbeti za zdravje svojih zaposlenih. Eden od načinov za boljše počutje zaposlenega so zagotovo aktivni odmori na delovnem mestu. Gre za kratke prekinitve dela na uro ali dve, med katerimi zaposleni spremeni svoj položaj, se sprehodi po prostoru ali naredi nekaj razteznih in krepilnih vaj, za kar potrebuje le 5 do 10 minut. Bistvo v izvajanju aktivnih odmorov je v tem, da sproti odpravljamo negativne učinke sedenja in prisilne drže, saj rekreacija, ki jo izvajamo po službi, največkrat ni dovolj za izničenje vseh negativnih posledic nepravilne drže. Več o aktivnih odmorih ter o tem kdaj in kako jih izvajati, izveste v spodnjem filmčku.

V študijskem letu 2017/18 so študentje prvega letnika magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v sodelovanju s študenti Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani (smeri grafična in medijska tehnika ter grafične in interaktivne komunikacije) pod mentorstvom izr. prof. Eve Boštjančič, izr. prof. dr. Helene Gabrijelčič Tomc in asis. Andreja Učakarja, posneli kratke filme s področja kadrovske psihologije. Gaja Škerlj, Jerca Šubic, Maja Šuklje in Nina Vidmar so tako posnele filmček z naslovom Aktivni odmori na delovnem mestu.