Zaradi številnih demografskih in gospodarskih sprememb se države razvitega sveta srečujejo s staranjem prebivalstva in delovne sile. Staranje prebivalstva je povezano z večanjem števila delovno neaktivnih, zaradi pomanjkanja delovne sile in številnih pokojninskih reform pa predvsem starejšim prebivalcem grozijo slabe socialne razmere. V ta namen se v večini zahodnih držav zaostrujejo upokojitveni pogoji in uveljavljajo ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših. Kljub številnim poskusom ozaveščanja javnosti o pomenu zaposlovanja starejših in zaostritvam zakonodaje, ki prepoveduje starostno diskriminacijo na delovnem mestu, pa je zaposlovanje starejših delavcev med delodajalci še zmeraj precej nepriljubljeno. Eden izmed možnih razlogov za to, so obstoječa negativna prepričanja o starejših zaposlenih.

Staranje prebivalstva v državah razvitega sveta je neizogibno povezano s staranjem delovne sile, kar prinaša nove izzive na trg dela, negativna in pogosto stereotipna prepričanja pa predstavljajo ključno oviro pri zaposlovanju starejših.

V raziskavi so želeli preveriti, kakšna so prepričanja slovenskih delodajalcev o starejših zaposlenih ter v kolikšni meri so povezana s pripravljenostjo, da bi zaposlili starejšo osebo. Obenem so preučevali tudi kakšna so prepričanja starejših zaposlenih ter kako se ta razlikujejo od prepričanj delodajalcev. V pričujoči raziskavi je sodelovalo 82 delodajalcev in 219 starejših zaposlenih (≥ 50 let) iz vse Slovenije, izpolnjevali pa so vprašalnik, ki je bil pripravljen posebej za ugotavljanje prepričanj o starejših zaposlenih.

Rezultati so pokazali, da je pojmovanje starostne meje, pri kateri zaposleni postane starejši delavec, kakor tudi verjetnost, da bi zaposlili starejšo osebo, pozitivno povezano s prepričanji o starejših zaposlenih. Med delodajalci prevladuje domneva, da so neprilagodljivi, nemotivirani in nezainteresirani za tehnološke spremembe, hkrati pa menijo, da so zvesti, izkušeni in zanesljivi. V skladu z ugotovitvami drugih avtorjev, so prepričanja o starejših zaposlenih povezana s starostjo ocenjevalca, vendar je bila v tej študiji ugotovljena zgolj šibka pozitivna povezanost. Kot pričakovano, prihaja med delodajalci in starejšimi zaposlenimi do statistično pomembnih razlik v ocenjevanju značilnosti starejših zaposlenih.

Glede na prevladujočo vlogo, ki jo bodo na trgu dela imeli starejši zaposleni v prihajajočih desetletjih, je ključnega pomena, da poznamo njihova močna in šibka področja, zavedati pa se moramo tudi pogostih stereotipnih prepričanj. Tako delodajalci kot starejši zaposleni se strinjajo, da so glavne prednosti starejših zaposlenih zanesljivosti, delavnost, lojalnost in izkušenost, hkrati pa obe skupini ocenjevalcev poročata, da je glavna pomanjkljivost starejših delavcev nezainteresiranost za tehnološke spremembe. Starejši zaposleni opozarjajo še na upad spominskih sposobnosti, medtem ko delodajalci kažejo nezadovoljstvo nad motivacijo in prilagodljivostjo starejših delavcev.

Magistrsko delo prispeva k razumevanju problematike staranja delovne sile, ugotovitve pričujoče raziskave pa lahko služijo kot podpora pri oblikovanju ukrepov za učinkovito vključevanje starejših v proces dela.

Najpomembnejša ugotovitev raziskave, ki jo je potrebno posebej poudariti, je ugotovljena povezanost med prepričanji delodajalcev in pripravljenostjo, da bi zaposlili starejšo osebo. Ta ugotovitev je pomembna predvsem z vidika načrtovanja programov za spodbujanje zaposlovanja starejših. Finančne spodbude za zaposlovanje starejših delavcev so v Sloveniji prisotne že nekaj let, kljub temu pa sodelujoči v raziskavi niso izrazili večje pripravljenosti, da bi zaposlili starejšo osebo. Kaže torej, da bi bilo potrebno poleg finančnih spodbud uvesti nove ukrepe, usmerjene predvsem v spreminjanje negativnih prepričanj o starejših zaposlenih.

Celotno magistrsko delo Rose Radman Žalodec, z naslovom Prepričanja delodajalcev o starejših zaposlenih, si lahko preberete na tej povezavi. Več prispevkov o tematiki starejših zaposlenih pa najdete tu.