Blog

Umetna inteligenca – kladivo, človekov najboljši prijatelj in še marsikaj

Pozitivni vidiki uporabe umetne inteligence na delovnem mestu

Infografika: Urška Levac

Piše: Eva Esih

Bi se morali umetne inteligence bati? Nas ogroža in nas bo kmalu izpodrinila iz delovnih organizacij? Ali pa nam morda umetna inteligenca predstavlja velikega prijatelja, pomočnika in zaveznika, s pomočjo katerega lahko delovno nalogo opravimo hitreje, natančneje in pravilneje? Odločitev prepuščam vsakemu izmed vas, a kot popotnico pri nadaljnjem branju prilagam besede Marka Grobelnika, strokovnjaka in raziskovalca umetne inteligence, ki pravi: »Sodobna družba potrebuje kladivo, saj ljudje z roko zelo težko zabijemo žebelj.«

Kaj je umetna inteligenca?

Umetna inteligenca je tukaj. Danes. Zdaj. Vse povsod okrog nas – v avtomobilih, domovih, računalnikih, pametnih telefonih, tudi na delovnih mestih. Pravzaprav v 21. stoletju predstavlja eno izmed najaktualnejših tem na področju tehnologije. Znanstveniki, strokovnjaki in laiki na področju uporabe umetne inteligence dnevno odpirajo mnoge debate o koristih in pasteh njene uporabe v vsakdanjem življenju, še posebej veliko pa razmišljajo o tem, kako bo uporaba umetne inteligence vplivala na sam delovni proces. Ob vseh obetih umetne inteligence se – kot je bilo običajno pri vseh velikih inovacijah – seveda pojavljajo tudi pomisleki in strahovi. Pojem umetne inteligence dandanes še ni dobro definiran in posledično v laični javnosti zaradi nepoznavanja in različnih opredelitev, kaj umetna inteligenca je in kaj ni, velikokrat povzroča strah. Je umetna inteligenca robot? Je to Siri ali Cortana? Morda samovozeče vozilo? Google Maps? Ja, res je. Vse naštete stvari uporabljajo algoritme umetne inteligence, natančneje delujejo po principu strojnega učenja, iz česar lahko sklepamo, da je umetna inteligenca prepletena z mnogimi področji dela: s psihologijo, nevrologijo, matematiko, logiko, filozofijo in drugimi vedami. Umetno inteligenco (angl. artificial intelligence ali AI) lahko torej opredelimo kot poskus replikacije človeške kognicije (učenja, reševanja problemov, zaznavanja in odločanja) v obliki programskega sistema. Njen namen je zaznavati okolje in se nanj odzivati v smeri doseganja specifičnega cilja.

Kje vse lahko umetno inteligenco uporabljamo?

Umetna inteligenca se aplicira na mnogih področjih dela — ekonomiji, strojništvu, pravu, medicini —  poleg tega pa odpira nove razsežnosti tudi na področju učenja in doseganja ekspertnosti. Dandanes so v učne procese dela stroji vpeljani že v precejšnji meri. Simulatorji kirurških operacij, zdravniški stroji, ki diagnosticirajo in analizirajo izvide ter pomagajo zdravnikom pri izbiri ustreznih zdravil, stroji za urjenje astronavtov in simulatorji letenja so samo nekatera izmed orodij, ki nam omogočajo hitrejše učenje, učinkovitejše upravljanje delovnih nalog in lažje doseganje ekspertnosti. Na tem mestu se vprašajmo, od kod izvira rek, da je delati napake človeško? Da ljudje delamo napake, ne moremo zanikati, lahko pa ob tem pomislimo na pripomočke pri našem delu, ki nam pomagajo odpravljati omenjene napake – na stroje, ki delujejo po načelih strojnega učenja in napak ne delajo (seveda, če so pravilno programirani). Mnoge raziskave so pokazale, da lahko programi v primerjavi z ljudmi ne glede na obseg podatkov oziroma informacij, ki jih obdelujejo, le-te obdelajo brez napak in veliko hitreje kot ljudje. Poleg tega so v podjetjih že v uporabi rešitve z umetno inteligenco, ki delujejo v smeri znižanja stroškov dela, večje učinkovitost zaposlenih in izboljšanje storitev za stranke, iz česar lahko napovemo, da se odpirajo mnoge priložnosti za povsem nove načine uporabe podatkov in nove poslovne modele.

Človek proti stroju

Nas bo umetna inteligenca nadomestila, prevzela naše delovne naloge in bomo ljudje posledično zaradi nje ostali brez služb?

Mnogi se sprašujejo, ali nas bo umetna inteligenca nadomestila, prevzela naše delovne naloge in bomo ljudje posledično zaradi nje ostali brez služb? Preden si odgovorimo na zastavljeno vprašanje, pomislimo na industrijsko revolucijo, ki se je odvijala dobrih 200 let nazaj. Industrijska revolucija kot primer najmnožičnejšega novačenja strojev v zgodovini nas uči, da stroji niso naš nasprotnik, temveč orodja, s katerimi lažje premagujemo vsakodnevne izzive. Predstavljate si, kako je pisalni stroj olajšal delo pisateljem in raziskovalcem, kako je parni stroj pozitivno spremenil in olajšal življenja mnogih … Ni skrivnost, da lahko stroji z aplikacijo človeške inteligence nadomestijo človeška bitja na številnih področjih dela, a zavedati se moramo, da človek stroju že desetletja (ne)opazno predaja vse več enostavnih, rutinskih in monotonih opravil, sam pa se osredotoča na tiste kompleksnejše, saj mu to predstavlja izziv in pomaga razvijati njegove potenciale. Mnoge raziskave poročajo, da naj bi področja dela, kot so na primer transport, zbiranje in procesiranje podatkov ter predvidljiva fizična dela, imela večji potencial avtomatizacije. Ob enem pa bo delovna področja, kjer se delovne naloge navezujejo na kreativnost, vodenje, sposobnost reševanja problemov, odločanje in presojanje, abstraktno mišljenje, medosebne interakcije ter empatičnost, mnogo težje nadomestiti. Še več, gre za spretnosti in znanja, s katerimi lahko posameznik kar najbolje izkoristi prednosti umetne inteligence na način, da ta izpopolni njegovo delo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v prihodnjih letih popolno avtomatiziranih manj kot 5 % delovnih mest. Mogoče je zato bolj na mestu vprašanje, kako se bodo delovne naloge spremenile in prilagodile v smeri doseganja hitrejših rešitev? Dejstvo je, da bo nekaj delovnih mest izginilo, ampak ali ni proces ustvarjanja novih, odpravljanja obstoječih in evolucija delovnih nalog ter vsebine dela, normalen proces razvoja človeštva, ki poteka že odkar pomnimo?

Za konec

»Sodobna družba potrebuje kladivo, saj ljudje z roko zelo težko zabijemo žebelj.« (Marko Grobelnik)

Pri presojanju, ali nam umetna inteligenca na področju dela predstavlja prijatelja ali sovražnika, moramo videti bolj kompleksno sliko, ki se izrisuje, ko umetna inteligenca spodbuja postopno evolucijo trga dela, ki bo s primernimi pripravami, kritičnim razumom in neškodoželjnim človeškim namenom, zagotovo pozitivna. Nova delovna mesta bodo nadomestila izgubljena. Ljudje bodo še vedno delali, vendar bodo s podporo umetne inteligence delovali učinkoviteje, lažje bodo izkoristili svoje potenciale in posledično spreminjali svet. A poleg tega se moramo zavedati, da več potenciala kot ga ima določena tehnologija, bolj pazljivi moramo biti, da se je ne zlorabi za kršitev človekovih pravic, diskriminacijo, nezakonit nadzor in podobno. Dejstvo je, da umetno inteligenco ustvarjamo ljudje in da bomo na koncu dneva ljudje sprejeli odločitev o uporabi kladiva. Mar ni tako, da lahko kladivo uporabimo za to, da nekoga ubijemo ali pa za to, da si zgradimo hišo, razvijamo naše potenciale in premikamo meje mogočega?


O avtorici:

Eva Esih

Sem študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. S psihologijo se ukvarjam že kar nekaj let, saj so me že pred začetkom študija zanimala najrazličnejša psihološka področja. Tekom študija sem spoznala, da mi je na kožo najbolj pisano področje psihologija dela in organizacije, na katerem aktivno delujem že dobro leto. Rada sledim zastavljenim ciljem, stopam iz cone ugodja in se preizkušam v novih stvareh. Sledim načelu »Sky’s the limit«, zato se dnevno veselim razburljivih izzivov, preizkušenj in priložnosti, ki mi jih prinaša življenje. V prostem času se najraje ukvarjam s športom.


Če vas zanima še več:

Video z naslovom What is Artificial Intelligence (or Machine Learning)? na nazoren, poslušalcu prijazen način odgovori na vprašanja, kaj je in kaj ni umetna inteligenca. Naveže se na področja uporabe umetne inteligence v vsakdanjem življenju, na kratko predstavi tako prednosti kot morebitne slabosti uporabe umetne inteligence, na koncu pa pojasni še, kako bo umetna inteligenca vplivala na naše delo in v kateri smeri bo spreminjala obstoječa delovna mesta