Odmori so pomemben del delovnega procesa in življenja. Pomagajo se nam odklopiti od dela, miselnih in fizičnih naporov, ter pridobiti nove energije in moči za nadaljnje delovne ali prostočasne aktivnosti. Med odmore lahko štejemo ti. “čik pavzo”, aktivne odmore…
Avtorica: Hana Stela Hrovatin
Večina od nas se je v preteklosti že znašla v »čik pavza« situaciji, ali pa smo o tem slišali od staršev, prijateljev, znancev … »Takoj bom nazaj, samo skaditi grem.« ali pa »Grem na cigareto, gre kdo z menoj?«. Za nekadilce lahko taki stavki velikokrat pomenijo občutek izključenosti ali pa vsaj neenakosti. Zanimivo tudi v seriji Prijatelji (ang. Friends) je lik Rachel začela kaditi samo zato, da je lahko s sodelavkami hodila na odmore, čeprav ji do kajenja očitno ni bilo. Vse to, z namenom socialnega vključevanja med sodelavce. In to ni osamljen primer. V čem se torej skriva ta čar kratkih pavz med delovnim časom in zakaj si jih vsi želimo? Predvsem pa zakaj bi si jih moral želeti delodajalec?
Ne razumite me narobe, kajenja ne promoviram, saj prinaša veliko zdravstvenih težav. Na dolgi rok je to slabo tako za posameznika, kot za podjetje, ki posameznika zaposluje. Ampak kratke pavze, ki jih prinaša »čik pavza« imajo na posameznika in na delo pozitivne posledice.
1. »Čik pavza« omogoča čas, da se delavec sprosti in zmanjšuje stres
Četudi v svojem delu uživamo in smo mu popolnoma predani, lahko le-to postane stresno. Preveč stresa pa lahko povzroča utrujenost, nezadovoljstvo, razdražljivost, tesnobo, anksioznost in mnoge druge težave. Čeprav v povprečju oseba za cigareto potrebuje le 5 do 7 minut, to pomeni, da se lahko za ta čas odklopi od računalniškega zaslona in ostalih službenih obveznosti. Medtem si lahko posameznik pretegne noge, malo zadiha in se sprosti. Posledica tega pa je, da se lahko na delo vrne bolj zagnan in pripravljen na nove izzive. Delo se tako opravi v krajšem času, hkrati pa je lahko to opravljeno tudi bolj kvalitetno. V današnjem času, kjer smo ves čas vezani na zaslone in kjer smo vsak dan pod časovnimi pritiski in roki oddaj nalog, je skrb, za kratek odklop od tega, bistvenega pomena. Nihče namreč ne more ves čas od sebe dajati 100%.
2. Skupna »čik pavza« omogoča socialno druženje in neformalno povezovanje med sodelavci
Socializiranje s sodelavci blagodejno vpliva na delovno okolje in delo katerega opravljamo. Dobri odnosi namreč pripomorejo k boljšemu timskemu delu. Raziskave kažejo, da sodelavci, ki med seboj delijo tudi informacije o zasebnem življenju in so v prijateljskih odnosih, med seboj bolje in učinkoviteje delujejo tudi v službi. Prav zato lažje med seboj spregovorijo tudi o težavah, ki se pojavijo na delovnem mestu. Veliko neformalnega povezovanja se zgodi prav na t.i. »čik pavzah«, saj se ponavadi ravno v tistih nekaj minutah sodelavci med seboj pogovarjajo in neformalno povezujejo. Skupne »čik pavze« velikokrat postanejo tudi navada. Sodelavci, ki kadijo, skupaj hodijo na odmore in izkoristijo le-tega za pogovor, smeh, deljenje nasvetov ipd.
3. Snovanje inovativnih idej
Včasih, ko se nam pri delu zatakne in ne vemo kako naprej, potrebujemo nekaj časa, da se domislimo nove rešitve. Pavza, ki omogoča, da se okolje v katerem smo, zamenja, da se sprehodimo do zunanjih prostorov in si pustimo razmišljati o drugih stvareh, nemalokrat pripelje do uvida oz. nove rešitve. V preteklosti je bilo dokazano, da je čas, ko o problemu ne razmišljamo aktivno, sestavni del ustvarjalnosti, ki nemalokrat rezultira v primerni rešitvi. Enako velja za delo, ki od nas zahteva, da smo miselno fleksibilni in da probleme rešujemo kar se da učinkovito.
Zakaj torej delodajalec ne bi »čik pavz« (seveda v obliki, ki ne vključuje kajenja cigaret), omogočal za vse svoje zaposlene? Promoviranje kajenja ni etično in ga ne zagovarjam, toda promoviranje enakih možnosti za vse, je. Kratki odmori prinašajo pozitivne izide za delavce in njihovo blagostanje, to pa posledično vpliva na to, da je delo opravljeno hitreje in učinkoviteje. Na Japonskem so v Piala inc, marketinškem podjetju, za zaposlene nekadilce uvedli 6 dodatnih dni dopusta. Pobudo za to so dali nekadilci sami. Bili so namreč nezadovoljni, da imajo kadilci več odmorov, kot jih imajo sami. S tam se je ustvarjala neenakost med zaposlenimi, opaženega je bilo tudi veliko nezadovoljstva pri nekadilcih. S tem je podjetje sicer šlo nasproti delavcem, vendar je spregledalo pozitivne učinke, ki bi jih lahko imelo, če bi vsem zaposlenim dovolili koristiti kratke pavze med samim delavnikom. V Slovenskem podjetju Mi electronica, si lahko delavci na vsake dve uri vzamejo 10 minut pavze, kjer lahko počnejo kar želijo. V tem času gredo lahko na kavo, pokadijo cigareto, lahko so na telefonu ali pa se pogovarjajo s sodelavci. Zaposleni v tem podjetju, s katerim sem se pogovarjala, je poročal, da so se po kratkih pavzah na delovno mesto vrnili z več zagona in polni elana, delo pa je bilo potem opravljeno hitreje. Tudi po končanem delavniku so odšli domov bolj spočiti.
Malenkost, ki jo lahko delodajalec naredi za zaposlene, ima lahko velike posledice, tako za duševno zdravje zaposlenih, kot tudi na njihovo storilnostno uspešnost in učinkovitost. Kratki odmori za vse zaposlene, bi morali biti standard in ne le dobra praksa nekaterih podjetij. S tem bi podjetja omogočila enake pogoje za vse, kar je, če mene vprašate, etična nujnost in ne le priporočilo. Kadilci so nas očitno nekaj naučili, le zakaj jih ne bi poslušali?
O avtorici:
Sem študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Za ta študij sem se odločila predvsem zato, ker želim znanje, ki nam ga nudi psihologija, uporabiti v namene izboljšanja kvalitete življenja posameznikov. Bodisi na poklicnem področju, v družinskemu življenju ali mentalnemu zdravju. Na svoji karierni poti si želim pomagati ljudem v stiski in z dobrimi idejami ter strokovnim znanjem omogočiti boljši jutri. V prostem času rada zaidem v naravo. Najraje hodim v hribe in smučam. Poleg tega se rada igram s svojim kužkom Arijem in nečakom Markom, veliko pa mi pomenijo tudi moji prijatelji in družina.
psihologijadela.com 