Blog / Psihologija dela / Stres in izgorelost / Zdravje in dobro počutje

Aktivni odmori, dvojna zmaga!

Piše: Gaja Škerlj,  Infografika: Jerca Šubic

Še zdaj se živo spomnim pogovora v času, ko sem nabirala sedečo študijsko kondicijo za prihajajoče izpitno obdobje. Verjetno sem podobno kot vsi ljudje, ki veliko sedijo, potarnala, da me boli »križ«, če se že nisem spomnila bolj strokovnega izraza. Na tej točki se je odprla tudi tema aktivnih odmorov. Moja prva misel je bila: »Da, točno to potrebujem!«. Potem pa me je kot strela z jasnega zadelo vprašanje: »Pa ti sploh veš, kaj je to aktivni odmor?« in na tej točki se je moj poduk šele začel.

Začelo se je, ponovno sedeče, brskanje za informacijami in nato razprava s fizioterapevtom. Vsak vsaj malo informiran posameznik namreč ve, da je redna in zadostna rekreacija koristna za njegovo zdravje in počutje. Aktivni odmori se pogosto enačijo s kakršnokoli rekreacijo tekom dneva. Njihov glavni namen pa v resnici ni samo kakršnokoli gibanje. Gre za redne aktivne kratke prekinitve dela (npr. na vsako uro dela 5 minut namenimo aktivnim odmorom) z namenom razbremenitve mišic, ki so zaradi določenih gibov, prisilne drže prekomerno obremenjene. Tu strokovnjaki kot problematično izpostavljajo predvsem sedeče delo. Ljudje smo namreč v zadnjih letih z razvojem tehnologije prevzeli sedeči življenjski slog, kar pomeni, da veliko sedimo tako na delovnem mestu kot v prostem času. Svetovna zdravstvena organizacija je sedeči način življenja uvrstila med enega izmed desetih dejavnikov tveganja za človekovo zdravje in z njim povezuje porast števila kardiovaskularnih bolezni, diabetesa, debelosti, poškodb kostno-mišičnega sistema in celo smrti. Človeka ti podatki zaskrbijo predvsem v trenutku, ko ozavesti, koliko časa v resnici presedi. Če na hitro seštejemo: 6 ur v službi, 3 ure  pri jedi, 1 uro pred televizorjem, 1 uro pred računalnikom, pol ure v avtu na poti v in iz službe … Nismo še niti našteli vsega pa smo že čez polovico dneva. Suma sumarum, sedimo veliko!

Zakaj so aktivni odmori na tem mestu ključnega pomena? Raziskave so pokazale, da s pomočjo daljše fizične aktivnosti po službi ne moremo odpraviti vseh negativnih efektov dolgotrajnega sedenja na delovnem mestu. Dolgotrajno prakticiranje aktivnih odmorov, med katerimi rahlo pospešimo krvni pretok, se predihamo, naredimo nekaj razteznih in krepilnih vaj, je tako ključnega pomena za naše telo.

Da bi se o učinkovitosti naučene teorije resnično prepričala, sem vse skupaj preverjala še v praksi. Malo na sebi, malo pri pogovorih z zaposlenimi. Prevzelo me je predvsem to, da se danes resnično najdejo ljudje, ki odmore tudi prakticirajo. Predvsem njihova praktičnost se mi je zdela super uporabna. Zaposlena, s katero sem se pogovarjala, zaradi zdravstvenih težav že dlje časa izvaja aktivne odmore, ki so videti približno takole: ko le lahko, naredi kakšno fizioterapevtsko vajo za vratno hrbtenico, ledveni del, vstane med telefonskim pogovorom, se sprehodi po vodo ali gre fotokopirati dokumente na fotokopirni stroj čez hodnik, uporablja stopnice namesto dvigala, namesto telefonskega klica opravi osebni obisk pri sodelavcu … Čas, ki ga nameni odmorom, ji pomaga, da ohranja svoje zdravstvene težave na obvladljivi stopnji in lahko redno in učinkovito opravlja svoje delo. Zelo pohvalno (tudi skozi oči delodajalca).

Zdaj pa še malo o lastnem preverjanju naučene teorije. Aktivne odmore sem prakticirala predvsem za čas izpitnega obdobje. Na vsako uro, ki sem jo presedela za knjigo, sem si vzela 5 minut za aktivno pavzo. Na začetku sem imela srečo, da se je poleg mene učil še študent fizioterapije in se je takoj javil, da bo on vodil odmore. V tistih petih minutah sem vstala s stola, razgibala vrat, ramena, naredila nekaj vaj za roke, počepe, kakšen poskok in meni najljubše, vožnja smuka. Ni bil čisto navaden smuk, je bilo potrebno še zavijati. Med učenjem ali delom se tako človek za nekaj sekund transformira tudi v Bode Millerja. Lepa izkušnja. Še en dokaz, da odmori sprostijo posameznika. Človek za trenutek malo odmisli, če dela v paru ali skupini, se še druži in se lahko nato z drugačno naravnanostjo vrne k delu.

Če povežemo teorijo in prakso, vidimo, da bi lahko pogruntavščino aktivnih odmorov poimenovali kar z dvojno zmago. Ti namreč blagodejno delujejo na zaposlenega z več vidikov, saj so koristni za zdravje, povečujejo zadovoljstvo pri delu, spodbujajo produktivnost ter zmanjšujejo jezo, stres, utrujenost in depresivnost. Čeprav na prvi pogled morda zgleda kot izguba dragocenega delovnega časa, ki ga krademo delodajalcu, vidimo, da učinki odmorov odtehtajo ceno 20 minut časa dnevno, ki jim ga namenimo. Aktivni odmori so dobra iznajdba tako za delodajalca kot zaposlenega. Koliko pa se aktivni odmori v naših podjetjih dejansko spodbujajo?



Opis avtorice bloga:

Gaja je študentka 1. letnika magistrskega študija psihologije. Že od majhnega je šport del njenega življenja, zato jo pritegnejo projekti, pri katerih lahko razišče in ozavešča ljudi o ugodnih učinkih gibanja na človekovo delovanje.