
Še nedolgo nazaj je bilo naše življenje popolnoma podrejeno covid ukrepom in Velika Britanija ni bila nobena izjema. Britanski premier (Boris Johnson) je prejšnjo zimo državljane nagovarjal, naj ravnajo odgovorno in ostanejo doma, kljub takrat bližajočim se božičnim praznikom. Nato pa je decembra po spletu zaokrožila slika premierja na božični zabavi, ki jo je priredil za svoje zaposlene …
Preberite še: Intervju z dr. Evo Boštjančič o zaupanju in avtentičnem vodenju.
Avtor: Helena Perić
Pomemben stil vodenja
Primer britanskega premierja je zgolj eden izmed mnogih, ki pričajo o tem, kako zelo potrebujemo več etičnih vodij. Koncept etičnega vodenja ni nekaj novega, vendar pa običajno ni naša prva misel, kadar govorimo o stilih vodenja. Etično vodenje izkazuje normativno primerno ravnanje skozi individualna dejanja in medosebne odnose ter skozi promoviranje tovrstnega vedenja pri zaposlenih s pomočjo dvosmerne komunikacije, spodbujanjem in nagrajevanjem etičnega vedenja in lastnim sprejemanjem etičnih odločitev.
So vaše vodje etične vodje?
Kadar govorimo o etičnem vodenju, imamo v mislih osebo, ki je načelna, pravična, iskrena, konsistentna v svojih dejanjih in omogoči zaposlenim, da so slišani. Prav tako je zanjo značilno, da na druge deluje motivirajoče in vzpodbudno ter odkrito priznava lastne napake. Te predstavi kot priložnosti za učenje in razvoj. Etični vodje pa se predvsem sami zavedajo pomena etičnosti, zato etično ravnanje tudi aktivno spodbujajo pri drugih in so tudi sicer zelo usmerjeni v skupnost. Etično se torej pogosto enači z moralnim, vendar pa zgolj močan moralni čut ni dovolj, da bi lahko rekli, da je ta oseba etični vodja. Ključno vlogo igra prej omenjeno proaktivno spodbujanje ostalih naj sledijo temu zgledu ter opozarjanje na pomembnost sprejemanja etičnih odločitev.

Kakšni so vplivi etičnega vodenja?
Večina nas usmeritve in nasvete ob raznih dilemah išče pri ostalih ljudeh – tu so etični vodje lahko zelo pomemben zgled za ostale, ki se preko njih učijo sprejemanja bolj etičnih odločitev. Nadalje lahko etično vodenje pri zaposlenih spodbudi bolj prosocialno vedenje (deljenje, pomoč, sodelovanje). Poleg tega zmanjšuje kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu in povezano z višjim zadovoljstvom zaposlenih, višjo motivacijo za delo ter predanostjo organizaciji.
Kako zvišati etično vodenje v organizacijah?
Pri etičnem vodenju je pomembno socialno učenje preko vzornika v organizaciji, ki že vede tako. Tovrstno učenje bo imelo največji učinek, če je ta vzornik oseba, s katero je posameznik na delovnem mestu v neposrednem stiku. Ravno tako kot prisotnost etičnega vzornika, je pomemben tudi etični kontekst delovne organizacije. Organizacija, ki ceni etičnost, ki stremi k temu in ki ji je etičnost ena izmed pomembnejših vrednot, bo med zaposlenimi ustvarila klimo, ki bo bolj naklonjena sprejemanju etičnih odločitev. Seveda pa ne moremo tudi mimo osebnostnih lastnosti posameznika. Ugotovljeno je bilo, da naj bi bilo etično vodenje pogostejša praksa pri posameznikih, ki so bolj odprti in sprejemljivi, manj pogosto pa pri posameznikih z višje izraženim nevroticizmom ter makiavelizmom.
Etični vodja se obnaša proaktivno
Preden se potopimo v razmišljanje in obsojanje vodij, s katerimi se srečujemo v naših življenjih, si velja zapomniti še sledeče: situacija ni črno-bela. Vodje niso zgolj eno ali drugo, tj. etični ali pa neetični. Namreč, če se vodja ne obnaša neetično, si s tem še ne prisluži naziva etični vodja. Etični vodje aktivno delujejo v smeri implementacije etičnih norm in spodbujajo pogovor o etiki znotraj organizacije. Da pa ne bo vsa odgovornost za spodbujanje etičnega delovanja samo na vodji, se mi zdi pomembno, da se vsak od nas trudi sprejemati etične odločitve ter odpirati debate o etičnem ravnanju na delovnem mestu. Tudi mi smo lahko nekomu etični vzornik!
O AVTORICI
Razumevanje človeškega vedenja ter pomoč ljudem na področju duševnega zdravja sta me vedno zanimala, zato sem se odločila za študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer trenutno zaključujem magistrski študij. Moja zanimanja segajo predvsem na področje zdravstva, klinične in kognitivne psihologije. So tudi področja, kjer bi si v prihodnosti želela pridobiti več novih izkušenj in izpopolniti obstoječa znanja.
LITERATURA
Brown, M. E. in Treviño, L. K. (2006). Ethical leadership: A review and future directions. The Leadership Quarterly, 17, 595–616.