V prazničnem času si lahko vzamemo nekaj časa za počitek in odklop od dela. Na tak način lahko obnovimo vire in energije, ki jih sicer potrebujemo za učinkovito opravljanje dela in uspešno soočanje z izzivi. Kaj pa se zgodi, ko si med počitnicami ne moremo popolnoma odpočiti? Na to vprašanje bomo poskusili odgovoriti v današnji objavi.

---

Avtorica: Nika Verbič

»Za božič si želim odpočiti« – je to sploh možno?

Ljudje poskušamo ohranjati svoje psihološke vire, kot so na primer samospoštovanje, blagostanje, optimizem in orientiranost k ciljem. Kadar so psihološki viri ogroženi, vložen trud ne privede do želenih rezultatov, ali ko delovne zahteve terjajo prevelik napor, se začnejo prazniti posameznikove zaloge virov in energije. Zaloge se lahko obnovijo, kadar imamo po delu možnost počitka. Tako smo pripravljeni na ponovno opravljanje dela in spoprijemanje z novimi izzivi. Odlično priložnost za daljši počitek predstavlja praznični čas, v katerem se lahko za več dni odmaknemo od dela.

Vseeno pa se je tudi med prazniki težko izogniti vsem obveznostim in opravilom. Posebej pred in med prazniki k tovrstnim nalogam službene narave prištevamo npr. oddajo potrebne dokumentacije ali poročil, k nalogam osebne narave pa nakupovanje, obdarovanje in pospravljanje. Nekaterim posameznikom poleg službenih, tudi hišna opravila pred, med in po praznikih predstavljajo veliko obremenitev in praznijo njihovo socialno-psihološko baterijo. To vodi do slabšega blagostanja pred prazniki ter do hitrejšega upada pozitivnih učinkov počitka po praznikih.

Po drugi strani pa tisti posamezniki, ki se jim med prazniki uspe odpočiti in napolniti porabljene vire, poročajo o višjemu blagostanju po praznikih ter o počasnejšem upadu pozitivnih učinkov počitnic. Ob vrnitvi na delo se takšni zaposleni ob soočanju z delovnimi nalogami in stresnimi opravili namreč lahko zanesejo na napolnjene resurse.

Samo to še moram dokončati, da bom med prazniki res imel_a mir…

Prazniki lahko zaposlenim predstavljajo motivacijo, da opravijo svoje delo še pred zasluženimi počitnicami. Tako bodo imeli med prazniki kar največ časa za polnjenje baterije oz. obnovitev porabljenih resursov. Na to pričakovanje sta možni dve vrsti odzivov zaposlenih.

• Pri tistih zaposlenih, ki so praznikom bolj naklonjeni oz. imajo do njih bolj pozitivna pričakovanja, se poviša raven pozitivnih čustev. To tudi zmanjša njihove negativne občutke v povezavi z nedokončanim delom. Zaradi pozitivnega pričakovanja se njihovo blagostanje poviša še preden se prazniki sploh začnejo.

• Nekateri zaposleni doživljajo intenziven časovni pritisk pred prazniki. Vse nedokončane naloge, tako v službi kot doma, zaposlenim predstavljajo stresorje, ki nižajo njihovo subjektivno blagostanje. Začetek praznikov jim predstavlja ločnico, do katere naj bi opravili službene in osebne oz. hišne naloge, da bodo lahko med prazniki prosti.

Nalogam, ki si jih je posameznik zadal sam ali pa mu jih je določil vodja, vendar jih zaradi časovne stiske ni uspel opraviti, rečemo neopravljene naloge. Dokončati jih bo potrebno med ali po praznikih. Po teoriji samodeterminacije dokončane naloge ali napredovanje pri delovnih nalogah, predstavljajo pozitivno izkušnjo posameznika, ob kateri doživlja občutek kompetentnosti. To je eden izmed občutkov, ki nas motivirajo pri opravljanju dela.

Da bi ohranjali svojo motivacijo, si želimo čim več občutka kompetentnosti. Zato tudi nedokončane naloge ustvarijo močno težnjo po tem, da mora zaposleni nalogo nujno dokončati. To lahko povzroči ruminiranje oz. pretirano skrb in razmišljanje o tem, da naloge niso dokončali in da jih to še čaka. Ker so stalno v pričakovanju dela po praznikih, se težko sprostijo ali uživajo praznične dni. Ta pritisk pri nekaterih lahko tudi poveča motivacijo, da bodo nalogo dokončali med prazniki. To pa jim onemogoča, da bi v času oddiha od dela napolnili svoje resurse.

Novo leto: nov začetek in priložnost za dokončanje nalog iz starega leta

V prvih tednih po vrnitvi na delovno mesto, se posameznikovo blagostanje vrne na prvotni nivo delovanja. Blagodejni učinki počitnic s časom izginejo, saj se pridobljeni oz. napolnjeni resursi spet porabijo zaradi stresorjev, ki jih prinaša delo v službi. Čim se posamezniki vrnejo na delovno mesto, jih tam pričaka nedokončano delo in nove naloge, ki jih morajo opraviti. Veliko nedokončanega dela v prvem tednu po vrnitvi predstavlja grožnjo, da bo posameznik prej porabil ravnokar napolnjene resurse.

Po-praznični čas mnogim zaposlenim predstavlja stresno obdobje. Poskušajo se ponovno navaditi tempa organizacije in njihovega dela in zmanjšati svoj zaostanek. S stresorji, ki jih ta izziv prinaša, se bolje spoprijemajo osebnostno čvrsti zaposleni. Osebnostna čvrstost pomeni lastnost posameznika, da se uspešno spopada s stresnimi situacijami in se lahko hitro vrne v stanje pred krizo. Pri osebnostno čvrstih osebah se resursi kasneje porabijo, saj ima določena mera stresa za njih motivacijsko funkcijo, da se pogumno lotijo vseh opravil. Tudi tisti zaposleni, ki so med prazniki uspeli obnoviti svoje resurse, so  bolje opremljeni za uspešno spopadanje s po-prazničnimi stresorji na delovnem mestu.

Več o učinkih praznikov na blagostanje zaposlenih, si lahko preberete v spodaj navedenem članku.

Literatura

Syrek, C. J., Weigelt, O., Kühnel, J. in de Bloom, J. (2018). All I want for Christmas is recovery—Changes in employee affective well-being before and after vacation. Work and Stress, 32(4), 313–333. https://doi.org/10.1080/02678373.2018.1427816