Bliža se najbolj čaroben čas v letu – Božič. To je čas, ko Božiček nagradi milijone otrok po vsem svetu za njihovo »učinkovitost« (pridnost) v zadnjem letu. Božiček nagradi le otroke, ki dosežejo njegova pričakovanja o učinkovitosti. Avtor članka Stetz (2012) podrobneje opiše, kaj Božiček počne z vidika psihologije dela in organizacije ter navede priporočila, kako izboljšati svoj pristop za upravljanje učinkovitosti (pridnosti) otrok. Ta priporočila znižajo verjetnost pritožb ter vodijo k bolj pravičnemu in natančnemu sistemu, ki vodi k izboljšanju vedenja otrok.

Priporočilo št.1: Razvij natančne ocenjevalne lestvice
Trenutno otroci dobijo darila le, če se lepo obnašajo. Kadar so poredni dobijo kos premoga ali pa sploh nič. Njegov sistem torej temelji na standardih, ampak kdaj točno govorimo o porednem ali pridnem obnašanju? Božiček mora zato razviti natančne ocenjevalne lestvice. Stetz (2012) predlaga, da zbere reprezentativno skupino otrok in staršev. Lahko se odloči za fokusne skupine ali zbira kritične dogodke ter oblikuje vedenjsko osnovane ocenjevalne lestvice. Svetuje mu, da se izogne lestvicam, ki se razlikujejo glede na starost. Leta pri tem ne bi smela predstavljati težave, saj nagrajuje le otroke do 40. leta starosti.

Priporočilo št. 2: Razvij SMART cilje učinkovitosti
Na začetku leta bi se moral Božiček individualno sestati z vsakim otrokom ter razviti individualne cilje uspešnosti, ki so osnovani na SMART tehniki postavljanja ciljev (specific, measureable, attainable, relevant, time – bound). V idealnem primeru bi bili ti cilji skladni s strateškimi cilji družine za prihodnje leto. Trenutno otroci ne vedo, kaj so njihovi letni cilji – ti cilji so namreč nejasno opredeljeni kot »biti priden«, ter niso jasno povezani z operativnimi cilji družine.

Priporočilo št. 3: Zagotovi povratno informacijo skozi celotno leto
Ste opazili, da Božiček ne zagotavlja povratne informacije med letom? Otroci občasno dobijo povratno informacijo zgolj s strani svojih staršev. Na žalost imajo skoraj vse povratne informacije staršev obliko groženj in so kaznovalne narave. Stetz (2012) predlaga, da Božiček uvede polletni pregled za povratno informacijo in morebitno prilagoditev ciljev, kadar je to potrebno. V idealnem primeru bi moral zagotavljati stalno povratno informacijo, vendar bi bilo to časovno potratno in zato je malo verjetno, da bi bil pri tem uspešen (glede na to, kako ima strukturirano organizacijo). Razmisliti bi moral tudi o večji decentralizaciji in znižati obseg nadzora. Starši bi lahko prevzeli vlogo vodji družinske ekipe ali vlogo nadzornikov z večjim prispevkom v procesu ocenjevanja. Glede na to, kako se starši trenutno vedejo s svojimi grožnjami, bi jih moral poslati na obsežno usposabljanje za nadzornike.

V kratkem filmu Podajanje povratne informacije lahko izve, zakaj je pomembna povratna informacija, kako jo podati na ustrezen način, podani pa so tudi napotki za učinkovito povratno informacijo.

Priporočilo št. 4: Oblikuj nadzorni svet za poredne
Trenutno ne obstaja postopek, kjer bi otroci lahko obžalovali svojo slabo oceno, ko so označeni kot »poredni«. To je nesprejemljivo.

Priporočilo št. 5: Uredi »ocenjevalno inflacijo«
Zdi se, kot da vsakdo dobi nekaj. To krši vsa temeljna načela nagrajevanja glede na učinkovitost. V sedanjem sistemu otroci nimajo razloga, da bi bili nadpovprečno pridni. Izpolniti morajo zgolj minimalna pričakovanja, da dobijo nagrado. Vse, kar presega minimalna pričakovanja je zapravljanje njihovega truda. Del tega problema je vezan na priporočilo št. 1. Z boljšo ocenjevalno lestvico lahko razlikuje med različnimi nivoji učinkovitosti jih v skladu s tem ustrezno nagrajuje. Priporočljivo je tudi, da pozorno spremlja in pregleduje ocene. S tem prepreči »ocenjevalno inflacijo«.

O sistemu nagrajevanja kot elementu spodbujanja uspešnosti  si lahko prebere v predstavitvi z naslovom Učinkovit sistem nagrajevanja v javni upravi s poudarkom na nedenarnih nagradah, ki so jo pripravili študentje Fakultete za upravo.

Priporočamo mu tudi branje magistrskega dela Klare Hauko z naslovom Povezanost nagrajevanja z motiviranjem zaposlenih za dosego ciljev v podjetju, kjer avtorica poskuša na podlagi raziskovalnega dela ugotoviti možne povezanosti med nagrajevanjem, motivacijo in zavzetostjo pri delu ter priti do izhodišč za postavitev novih ali dopolnitev obstoječih sistemov nagrajevanja v proučevanih podjetjih.

Priporočilo št. 6: Pojasni, kako pridobivaš informacije
Kako Božiček ve, kdaj so bili otroci pridni ali poredni? Kje in na kakšen način pridobi te informacije? To zveni precej podobno skrivnemu sistemu nadzorovanja. Pridobiti bi moral vsaj soglasje za izvajanje nadzora. Mogoče pridobiva informacije od staršev – tega ne vemo, zaradi njegovega skrivnostnega pristopa ocenjevanja. Če pridobiva informacije od staršev, bi bilo potrebno usposabljanje staršev o referenčnem okvirju ocenjevanja pridnosti otrok. Odprta in iskrena komunikacija je pomembna za zagotavljanje uspešnosti sistema upravljanja. Poleg tega se vsi spomnimo primerov razvajenih otrok iz našega otroštva, ki so za praznike prejeli tono dragih daril, mi pa zgolj nogavice in spodnje perilo. Pri tem ni jasne povezave med učinkovitostjo in nagrado. Razen, če so ti otroci pridni zgolj na skrivaj, ko okrog njih ni nikogar?

Ker je korektno, pravično in odgovorno delovanje mogoče le z dobrim poznavanjem etike in zakonodaje mu predlagamo, da si o tem prebere na naši spletni strani.

Priporočilo št. 7: Odloči se za razvojno ocenjevanje
Trenutno Božiček ne izvaja razvojne povratne informacije. Kako se v okviru trenutnega sistema »poredni« otroci lahko izboljšajo? Ne morejo se, saj ne poznajo standardov in ne dobijo pomembne povratne informacije. Tako Božičkov sistem ohranja neuspešnost nekaterih otrok. Zdi se, da je razvil svoj sistem ocenjevanja izključno kot upravni sistem, ki je osnovan na nagradah in kaznih. Stetz (2012) meni, da bi Božiček moral prenoviti svoj sistem in se osredotočiti na razvojne vidike upravljanja učinkovitosti ter zmanjšati pomen denarnega nagrajevanja. Morda bi moral zamenjati darilo-ob-koncu-leta s takojšnjimi denarnimi nagradami in podelitvi nagrad ob koncu leta, kjer so najbolj učinkoviti otroci javno priznani.

O načelih za učinkovito denarno nagrajevanje ter moči denarnega nagrajevanja si lahko prebere v prispevku Moč denarnega nagrajevanja.

Priporočilo št. 8: Vpelji samooceno
Stetz (2012) predlaga, da se letno pismo na Severni tečaj nadomesti s pismom, ki vsebuje standardizirano samooceno vedenja otrok. Na to pismo pa ne smemo gledati kot prelaganje Božičkovega bremena na že s stresom obremenjene otroke. Namesto tega bi moralo služiti kot orodje za individualizirano načrtovanje in povratno informacijo, o katerih govorita priporočili št. 1 in 2. Poleg tega mora Božiček razmisliti o svoji počasni pošti, ki je zelo neučinkovita. V namen oddajanja otrokovih samoocen bi lahko razvil spletno orodje. Najboljša bi bila integrirana rešitev. Če bi bilo spletno orodje zasnovano premišljeno, bi lahko omogočalo kontinuirano spremljanje otrokovega vedenja. S pravilno zasnovano nadzorno ploščo učinkovitosti bi lahko prilagodilo delo v Božičkovi delavnici, zmanjšalo proizvodne odpadke in celo zmanjšalo obseg dela škratov (Božičkove delovne sile).

Zaključimo lahko, da ima Božičkov trenutni sistem upravljanja učinkovitosti otrok nekaj težav. Njegov sistem obstaja že dolgo časa in je visoko strukturiran, zato bi bila vpeljava sprememb zelo težka. O pristopih uvajanja sprememb v organizacijah si lahko prebere v seminarski nalogi Aine Laimiš, ki jo najde tukaj. Vsem težavam pa bi se lahko izognil, če bi najel strokovnjaka s področja dela in organizacije.

Več o tem si lahko preberete v članku:

Stetz, T. A. (2012). What Santa can learn from I-O psychology: Eight performance management recommendatios. The industrial-organizational psychologist, 49 (3).

Tina Zakrajšek