O zasebnosti smo govorili že v članku o uporabi videokamer na delovnem mestu, danes pa se bomo zasebnosti na delovnem mestu dotaknili še iz drugih zornih kotov.

Zasebnost lahko razumemo kot posameznikov nadzor nad dostopom do informacij o njem samem, torej je zasebnost povezana s perspektivo slehernega posameznika.

Zasebnost na delovnem mestu

S tem, ko vstopimo v določeno delovno organizacijo se naša pravica do zasebnosti na delovnem mestu ne razblini, četudi ima delodajalec pravico skrbeti za svojo lastnino (npr. opremo, produkte, ugled). Zasebnost na delovnem mestu razumemo kot pravico zaposlenega do tajnosti informacij o njem samem, oziroma pravico zaposlenega, da nadzira, kaj o sebi deli z drugimi in česa ne. Pravica do posameznikove zasebnosti zagotavlja tudi 35. člen Ustave Republike Slovenije: »Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic«.

Ker so tehnološki napredki v zadnjem desetletju korenito posegli v delovanje naše družbe (Piletic, 2018), torej tudi v naše razumevanje zasebnosti, se pojavlja nova razsežnost razumevanja zasebnosti na delovnem mestu: dovoljenje zaposlenega, do katere mere sme delodajalec uporabljati njegove osebne podatke, pridobljene preko digitalnih tehnologij, za vnaprej določene namene. Četudi je potreba delodajalcev, da dandanes nenehno spremljajo in nadzirajo delo zaposlenih (Piletic, 2018), informacijski pooblaščenec Republike Slovenije opozarja, da te pravice delodajalci nimajo (Data D. O. O., 2016).

Koliko zasebnosti ima posameznik dandanes na delovnem mestu?

Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije postavlja 5 zlatih pravil zasebnosti na delovnem mestu:

1. Delodajalec lahko od zaposlenega zbira in nadalje obdeluje le toliko osebnih podatkov, kolikor je to nujno zaradi izvrševanja pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja in kar določa zakonodaja.
2. Delavec ima tudi na delovnem mestu pravico do zasebnosti, sorazmerno z zakonitim ciljem, ki mu delodajalec sledi.
3. Vsakršno obdelavo osebnih podatkov v okviru delovnega razmerja je potrebno izvrševati kar se da restriktivno, vendar je ni dopustno izsiliti.
4. Za osebne podatke, ki niso zajeti v 1. pravilu, je potrebno pridobiti osebno privolitev zaposlenega, vendar ne z izsilitvijo.
5. Poseg v zasebnost delavca na delovnem mestu je mogoče izvesti, le ko pride do kolizije z neko drugo ustavno pravico in ta v konkretnem primeru prevlada (IPRS, b.d.).

Navkljub jasnim napotkom obeh organov pa je zaznava vdora v zasebnost precej subjektivna in odvisna od slehernega zaposlenega.

Ali se mlajši in starejši posamezniki razlikujejo v zaznavanju zasebnosti?

Ameriška raziskava je ugotovila, da se različno stari udeleženci niso pomembno razlikovali v splošni ravni zaskrbljenosti glede zasebnosti, so pa mlajši udeleženci zaznavali svoje zdravstvene informacije kot manj občutljive in bili manj zaskrbljeni nad zbiranjem uporabniških podatkov na spletu. Avtorji predpostavljajo, da je tako zasebnost pomembna tako mlajšim kot starejšim posameznikom, vendar se pri mlajših izkazuje pomembnost konteksta, v katerem se delijo informacije. Do pretoka nekaterih vrst informacij so lahko bolj odprti (Bietz, C. Cheung, C. K. Rubanovich, C. Schairer in Bloss, 2019).

Kako naj torej delodajalci skrbijo za zasebnost zaposlenih na delovnem mestu?

• Zaposlene je treba vnaprej obveščati, da se na tak ali drugačen način podatki zbirajo (Piletic, 2018),
• izkazovati je treba skrb in dobronamernost do zaposlenih, še posebej pri razvijanju politik organizacije (R. M. Chory, Vela in Avtgis, 2016),
• upoštevati je treba, da je absolutna prepoved uporabe službenih sredstev v zasebne namene nerealna in zato nesprejemljiva rešitev (IPRS, 25. 11. 2019, str. 21),
• čeprav imajo delodajalci pravico do nadzora dela, je treba vedeti, da ima zaposleni pravico do nadzora nad tem, katere informacije posreduje delodajalcu.

Vse te točke, še posebej pa zadnja, so ključne za gradnjo zaupnega odnosa med delodajalcem in zaposlenim, ki je, nenazadnje, nenadomestljiv napovednik produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih.

Več o pojmu zasebnosti, pravnih vidikih zasebnosti in psiholoških dejavnikih, ki se povezujejo z zaznavanjem zasebnosti na delovnem mestu si lahko preberete v seminarski nalogi avtorja Anžeta Dejaka.

Literatura

Bietz, M. J., Cheung, C., Rubanovich, C. K., Schairer, C. in Bloss, C. S. (2019). Privacy perceptions and norms in youth and adults. Clinical Practice in Pediatric Psychology, 7(1), str. 93–103. DOI: 10.1037/cpp0000270.

Chory, R. M., Vela, L. E. in Avtgis, T. A. (2016). Organizational surveillance of computer-mediated workplace communication: Employee privacy concerns and responses. Employee Responsibilities and Rights Journal, 28(1), str. 23–43. DOI: 10.1007/s10672-015-9267-4.

Data D. O. O. (13. 1. 2016). Nadzor zaposlenih na spletu v službi dovolilo evropsko sodišče [blog]. Pridobljeno dne 3. 12. 2019 s spletnega naslova https://data.si/blog/2016/01/14/zasebnost-na-delovnem-mestu-pri-nas-varuje-ustava/.

Data D. O. O. (14. 1. 2016). Zasebnost na delovnem mestu pri nas varuje Ustava [blog]. Pridobljeno dne 3. 12. 2019 s spletnega naslova https://data.si/blog/2016/01/14/zasebnost-na-delovnem-mestu-pri-nas-varuje-ustava/.

Generations and age. (17. 1. 2019). Pridobljeno dne 26. 12. 2019 s spletnega naslova https://www.pewresearch.org/topics/generations-and-age/.

Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije. (25. 11. 2019). Smernice informacijskega pooblaščenca: Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih. Pridobljeno dne 1. 12. 2019 s spletnega naslova https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/.

Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije. (b. d.). Zlata pravila zasebnosti na delovnem mestu. Pridobljeno dne 1. 12. 2019 s spletnega naslova https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/Zasebnost_na_delovnem_mestu.pdf.

pierre. (24. 12. 2018). Differences between safety, security, private, privacy and intimacy [blog, Berty Technologies]. Pridobljeno dne 14. 12. 2019 s spletnega naslova https://berty.tech/blog/privacy-security-safety.

Piletic, P. (4. 7. 2018). All you need to know about privacy in the workplace [blog]. Pridobljeno dne 3. 12. 2019 s spletnega naslova https://www.timedoctor.com/blog/privacy-in-the-workplace/.

Rot, P. (23. 10. 2017). Zasebnost na delovnem mestu – delodajalci, pozor pri nadzoru elektronskih komunikacij delavca! [blog]. Pridobljeno dne 3. 12. 2019 s spletnega naslova https://www.jadek-pensa.si/zasebnost-na-delovnem-mestu-delodajalci-pozor-pri-nadzoru-elektronskih-komunikacij-delavca/.

Ustava Republike Slovenije /URS-NPB9/ (2013). Uradni list RS, št. 47 (31. 5. 2013). Pridobljeno dne 26. 12. 2019 s spletnega naslova https://zakonodaja.com/ustava/urs.

Zakon o delovnih razmerjih /ZDR-1/ (2013). Uradni list RS, št. 78 (20. 9. 2013). Pridobljeno dne 26. 12. 2019 s spletnega naslova http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944.