Delati ali ne delati – to zdaj ni več vprašanje

O prednostih in slabostih dela od doma lahko berete v infografiki, o nasvetih za vodenje zaposlenih na daljavo pa v blogu.

Piše: Eva Boštjančič

Aprila 2020 se nahajamo v situaciji, ki je nismo predvidevali in za katero se nismo posebej pripravljali (vsaj večina izmed nas, ne). Situacija se je zgodila, nas objela, zajela, skoraj zadušila. Okrog nas je postavila vidne zidove ter nevidne prepreke, ki se marsikomu trenutno zdijo nepremagljive. In kako posameznik po navadi odreagira v takšnih, nepredvidenih situacijah? Predvsem s strahom, tesnobo, lahko tudi s pasivnostjo. Nekdo drug pa bo reagiral z agresivnostjo, nasprotovanjem, neproduktivnim vedenjem. Vse to je normalna in pričakovana reakcija na spremembe. Želimo pa si zrelosti, preudarnosti in kreposti. A kako?

Tako kot se dogajajo spremembe okrog nas, se dogajajo tudi v nas samih. Telo, misli, čustva, vedenje – vse to je povezano, usklajeno na dober (učinkovit) ali na slab (manj učinkovit, ogrožujoč) način. In stopnja usklajenosti teh sistemov se kaže tudi pri delu; nekateri garamo, se razdajamo, nenehno iščemo nove rešitve in priložnosti, drugi smo se zaprli v svojo domačo lupino, zmanjkuje nam volje, vedno bolj na površje prihajata brezbrižnost in vdanost v usodo. Težko je. A v vsaki težavi je tudi rešitev. In današnji recept je: delo.

Delo je ena primarnih dejavnosti človeka, ki mu omogoča, da se razvija, raste, zori. Da vzpostavlja nove medosebne odnose. Da skozi delovne naloge oblikuje svojo poklicno identiteto, da postaja samozavestnejši in s tem krepi lastno samopodobo. Seveda delo prinaša tudi plačilo, s katerim posameznik svobodno razpolaga.

Delo v trenutni situaciji dobiva novo dimenzijo. Njegovi cilji so se nenadoma preoblikovali:

Delo nam predstavlja stik z realnostjo, saj nas v vsakem trenutku postavlja na realna tla, ko moramo odgovarjati na službena e-sporočila, ko rešujemo nove probleme, ko iščemo spletne aplikacije za organizacijo naslednjega sestanka. Bolj, ko so službeni izzivi zahtevni, bolj moramo biti z mislimi pri delu prisotni.
Delo nas aktivira, da zjutraj vstanemo, se uredimo, ko razmišljamo, komuniciramo, ko se pred nas postavljajo vedno nova vprašanja in smo mi tisti, od katerih se pričakujejo odgovori nanje.
Delo nam omogoča redno komunikacijo – stik s kolegi, sodelavci, poslovnimi partnerji, pa čeprav preko telefona, skypa ali drugih brezžičnih kanalov, nam ponuja priložnost za preverjanje situacije pri njih; ali so zdravi, na kakšen način bomo komunicirali v prihodnje, kako lahko izpeljemo že dogovorjene projekte.
Delo nam ponuja nove izzive – predvsem, kako optimizirati delovne naloge, kako bolj jasno in učinkovito komunicirati, usmerja nas k določanju prioritet.
Delo dobi nov smisel, ki smo ga morda izgubili ali pa ga še nismo našli – pojavi se lahko novo poslanstvo našega delovanja, spoznamo nove priložnosti, ki jih s pridobljeno izobrazbo lahko opravljamo, prevrednotimo naše cilje in se usmerimo k tistim, ki so skladni z našimi osebnimi vrednotami.
Delo lahko postane prostovoljna aktivnost. Marsikatere kompetence, ki smo jih dobili pri vsakodnevnem delu v službi, lahko v današnji situaciji uporabimo tudi kot prostovoljci v prostem času. Če ne drugega, znamo vozit avto, nakupovati, se pogovarjati – to so aktivnosti, ki jih lahko opravimo tudi za druge.
Delo zopet postaja vrednota, ki nas izpopolnjuje in nam kaže pot za naprej. Postaja cenjeno in spoštovano.

Ja, delati ali ne delati danes ni več vprašanje. Delo je nuja in je pogoj, da ostanemo aktivni, fleksibilni, proaktivni. Tudi da občasno pobegnemo od negativnih novic, a hkrati nam delo omogoča, da prav vsak dan zrastemo »za kak centimeter« – ko nekaj novega preberemo, nekaj zanimivega izvemo, ko rešimo nastalo situacijo. Ja, delo se izplača. Danes, jutri, vedno.