Vsako podjetje želi oblikovati povezane time, v katerih so zaposleni motivirani in zadovoljni. V ta namen se običajno organizirajo razne teambuilding aktivnosti. S teambuildingom se zaposleni bolj spoznajo tudi izven okvira dela, se povežejo in zato tudi bolj uspešno sodelujejo. Podjetja se hkrati vse bolj zavedajo pomembnosti družbeno odgovornega vedenja in skušajo delovati v dobrobit družbe in okolja. Vse več podjetij skuša ta vidika združiti in najde rešitev v korporativnih prostovoljskih akcijah s komponentami teambuildinga. V teh akcijah zaposleni pomagajo nevladnim organizacijam kot prostovoljci in običajno izvajajo aktivnosti kot so urejanje parka in okolice, pleskanje prostorov, pomoč invalidom itd.
Verjetno smo za tako obliko teambuildinga slišali že vsi, marsikdo pa je v njem že sodeloval. Sama sem imela to izkušnjo lansko leto, ko smo se člani športnega kluba udeležili dobrodelnega kolesarjenja, ki ga organizira Radio 1. V nekaj kilometrih, ki smo jih prekolesarili, sem opazila, da se je pridružilo veliko športnih društev. Prostovoljstvo kot teambuilding torej uspešno izvajajo tudi športne ekipe, ne le podjetja. Zame je bila izkušnja zelo pozitivna. Poleg tega, da smo se z ekipo zabavali, sem se na koncu počutila koristno in zadovoljno.
Zakaj bi se torej podjetja pri organizaciji teambuildinga raje odločila za prostovoljne aktivnosti namesto za zabavne, avanturistične aktivnosti kot so npr. rafting ali obisk adrenalinskega parka?
Ker prinaša korist tako zaposlenim in organizaciji kot tudi neprofitnim organizacijam ter lokalni skupnosti!
KORISTI TEAMBUILDING PROSTOVOLJSTVA
Ena glavnih prednosti prostovoljnih aktivnosti je, da zaposleni sodelujejo v čustveni situaciji, pri čemer se razvijata empatija in emocionalna inteligentnost, ki sta za odnose v skupini zelo pomembni. Zaposleni si kot skupina prizadevajo za dobrobit družbe, kar naravno ustvari topla čustva in skupino poveže. Ko pomagamo določeni skupnosti ali ljudem, se počutimo koristne, dobimo občutek, da smo nekaj dosegli. Ko to dosežemo s timom, se okrepijo vezi med sodelavci. Delo v novem okolju, delanje nečesa novega in interakcija z novimi ljudmi pripomorejo k temu, da se naučimo novih spretnosti, veščin in načinov reševanja problemov, to pa poteka tako na individualnem kot skupinskem nivoju. Sproščeno okolje, koristno delo, prijetni odnosi s sodelavci – verjetno se vsi strinjamo, da to ni definicija stresa.
Veliko koristi pridobi tudi organizacija. Zaposleni lahko nova znanja, izkušnje in veščine uporabijo tudi v delovnem okolju. Zaposleni so bolj povezani in imajo boljše odnose, kar vodi v večje zadovoljstvo in posledično bolj učinkovito delo. Prav tako se zaposleni počutijo bolj pripadne podjetju, ker podjetje skrbi za širšo družbo. Podjetje dobi ugled in prepoznavnost. S prostovoljnimi akcijami pokažejo svoje vrednote, da jim je pomembna dobrobit za družbo in ne zgolj profit. Hkrati pa pridobivajo tudi lokalne povezave. Ljudje smo dobrodelnim podjetjem naklonjeni in je večja verjetnost, da kupujemo njihove izdelke ali izberemo njihovo storitev. Prav tako je taka organizacija tudi uspešnejša pri privabljanju novih kadrov.
Neprofitne organizacije dobijo pomoč pri prostovoljnem delu. Poleg tega dobijo tudi materialno in denarno pomoč. Ker podjetja promovirajo prostovoljstvo, neprofitne organizacije dobijo več donacij. S sodelovanjem z novimi ljudmi pridobijo nova znanja, veščine in načine dela. Zelo pomemben vidik pa se mi zdi, da ob končanem delu vsi delijo veselje in pozitivno energijo.
Podjetja z izvajanjem prostovoljnih dejavnosti naredijo tudi veliko koristi za širšo družbo. Promovirajo prostovoljstvo in predstavljajo zgled za prostovoljno delo. Zaposleni, udeleženi na službenih prostovoljnih aktivnostih, lahko postanejo prostovoljci tudi v prostem času. Omogočajo večje razumevanje potreb lokalne skupnosti in spodbujajo spoštovanje ter sprejemanje različnosti.
KAJ PA SO LAHKO OMEJITVE?
Kljub ogromnemu številu prednosti prostovoljstva kot teambuildinga pa bi rada izpostavila nekaj stvari, na katere je vredno biti pozoren pri izvajanju prostovoljnih aktivnosti. Zdi se mi prav, da podjetje ne jemlje prostovoljstva z levo roko. Namesto da zaposleni trikrat na leto pleskajo stene in jim to ni nič več posebnega, je bolje, da so aktivnosti dinamične, bolj organizirane, lahko tudi na različnih lokacijah in v sodelovanju z različnimi neprofitnimi organizacijami. Pomembno je, da podjetje prostovoljstvo zaposlenih spodbuja skozi celo leto, ne le enkrat ali dvakrat na leto, ko organizirajo prostovoljne akcije. Mnoga podjetja npr. svoje zaposlene spodbujajo k darovanju krvi. Če imamo v organizaciji ljudi s posebnimi potrebami, je potrebno pomisliti tudi na njih in jim omogočiti, da tudi oni lahko sodelujejo v aktivnostih. Določene aktivnosti lahko predstavljajo oviro za nekatere zaposlene (npr. razne verske dejavnosti), zato moramo izbrati aktivnosti, ki ustrezajo našim zaposlenim. Lahko se pojavijo težave, da so neprofitne organizacije selektivne pri izbiri podjetja za sodelovanje, ko se njihove vrednote in način dela ne skladajo z organizacijo, npr. neprofitna organizacija, ki je osredotočena predvsem na skrb za zdravje, ne želi sodelovati s podjetjem, ki prodaja tobačne izdelke.
Idej za prostovoljne aktivnosti kot teambuilding je ogromno, lahko pa smo kreativni in v prostovoljno delo vključimo še kakšno dodatno aktivnost, da teambuilding dodatno popestrimo, npr. simulacija reševanja in medsebojnega sodelovanja ob naravnih nesrečah. Skratka, prostovoljstvo kot teambuilding res izgleda win-win-win situacija. Čeprav obstaja veliko primerov dobre prakse in se podjetja vse bolj udeležujejo prostovoljstva, je prostora za izboljšanje še veliko – obstaja še veliko podjetij, ki o prostovoljskih dejavnostih še ne razmišljajo. Zato spodbujajmo podjetja, da podpirajo prostovoljstvo in ga vključujejo v svoje delovne aktivnosti.
Avtorica: Tjaša Gadža
Sem Tjaša Gadža, študentka magistrskega študija psihologije. Zelo rada imam šport in sem trenerka odbojke. V prostem času poleg športa rada tudi berem, preživljam čas s prijatelji, hodim v naravo in potujem. Po končanem študiju želim delati na področju športne psihologije, zanima pa me tudi psihologija dela.
psihologijadela.com 