Pes na delovnem mestu

Psi človeka od udomačitve dalje spremljajo tako rekoč povsod. Povsod? Ne, ponekod našim kosmatincem vstop ni dovoljen. Recimo na delovno mesto, saj bi nas pes lahko glede na naravo dela oviral pri opravljanju le-tega. A kljub temu se v določenih organizacijah, kjer je to možno, trend obrača v drugo smer.

Avtorica: Tjaša Poglej

Vedno več organizacij svojim zaposlenim omogoča, da na svoje delovno mesto pripeljejo svojega psa. Gre za metodo oziroma ukrep v organizacijah, ki naj bi s seboj prinašal veliko pozitivnih posledic. Zaposleni poročajo o večjem občutku sproščenosti in umirjenosti ter boljšem počutju (Pevec Koršič, 2021). Kadar je pes prisoten na delovnem mestu imajo občutek, da doživljajo manj stresa oziroma, da le-tega bolj učinkovito obvladujejo (Pevec Koršič, 2021; Wagner in Pina e Cunha, 2021). Hkrati zaposleni presojajo, da je ob prisotnosti psa njihovo delovno zadovoljstvo višje, ukrep pa lahko pri njih okrepi občutek pripadnosti organizaciji (Boštjančič in Smolkovič, 2012). Psi imajo pozitivne učinke tudi na področju spodbujanja komunikacije med zaposlenimi (Hall idr., 2017; Wagner in Pina e Cunha, 2021).

Kljub številnim prednostim obstajajo omejitve, s katerimi se srečamo, ko želimo psom dovoliti vstop v organizacijo. To so na primer fobije in strahovi zaposlenih ter alergije na dlako. Če so psi slabše vzgojeni ali če je hkrati v prostoru več psov, ki se skupaj igrajo, lahko motijo delovni proces (Pevec Koršič, 2021). Zaradi različnih problemov, pomislekov oziroma tveganj, ki se lahko pojavijo kot posledica prisotnosti psov na delovnem mestu, so nekatere organizacije bolj odprte do vpeljave te metode kot druge. V splošnem so do psov bolj odprti v organizacijah, kjer je manj dela s strankami in kjer ni potreben poslovni stil oblačenja (Boštjančič in Smolkovič, 2012).

Skozi seminarsko nalogo bom predstavila nekatere prednosti in pomanjkljivosti prisotnosti psov na delovnem mestu. Skušala bom prikazati, na kaj moramo biti pri vpeljevanju metode pozorni, da bi dosegli kar najboljše učinke za zaposlene ter za organizacijo kot celoto. Opozorila bi še, da se tekom poglavij ne bom osredotočala na delovna mesta, ki so neposredno povezana z živalmi ali skrbjo zanje kot so veterinarske ambulante, saloni za nego psov ipd. Izločila sem delovna mesta, kjer je delo psa vezano na opravljanje delovnih nalog npr. v policiji. Prav tako v seminarski nalogi ne bom zajela psov spremljevalcev. Skozi poglavja bom obravnavala pse na delovnem mestu, ki nimajo neposredne vloge pri delovnem procesu, torej pse na delovnem mestu kot metodo, ki vpliva na zaposlene.

Zgodovinski pregled razvoja metode

Prvi uradni začetki implementacije metode v delovno okolje so se začeli leta 1999, ko je organizacija Pet Sitters International predstavila projekt Take Your Dog to Work Day® (Pet Sitters International, b.d.). Sodelujoče delovne organizacije so svoje zaposlene spodbudile, da na dogovorjen dan na delovno mesto pripeljejo svojega psa. Namen projekta je bil, da bi prikazali povezanost med psi in ljudmi ter promovirali posvojitve psov. Ocenjujejo, da je že v prvi izvedbi projekta, sodelovalo okoli 300 organizacij (Pet Sitters International, b.d.). Točnega števila organizacij, ki danes sodelujejo v projektu ni mogoče določiti, saj se nikjer ne beleži evidence sodelujočih, na rastočo popularnost pa kažejo številne objave na socialnih omrežjih z oznako #TYDTWD (tj. Take Your Dog to Work Day).

Uporabnost metode skozi znanstvene raziskave

Živali pozitivno vplivajo na človekovo zdravje, tako telesno kot duševno (Blenkuš, 2019). V slovenski raziskavi (Blenkuš, 2019) se je pokazalo, da so lastniki živali v splošnem bolj telesno dejavni, pri njih se pojavlja manj srčno-žilnih bolezni, prisotnih je manj znakov depresije ter blažji znaki stresa in osamljenosti. Če upoštevamo zapisano, ni nenavadno, da se ljudje pogosto odločajo imeti domače živali in med njimi tudi pse. Pes kot domača žival je prav tako pogosto proučevan, saj se mnoge raziskave osredotočajo izključno na vplive psa na zdravje ljudi (Blenkuš, 2019). Ker so psi pomemben del življenja marsikaterega posameznika, tudi vedno več organizacij dovoljuje svojim zaposlenim, da psa privedejo na delovno mesto (Daniels, 2015; Hall idr., 2017).

Udeleženci raziskave v slovenskem prostoru so povedali, da so njihove izkušnje s prisotnostjo psov na delovnem mestu pozitivne; v delovnem okolju so občutili več sproščenosti, umirjenosti in dobrega počutja (Pevec Koršič, 2021). Zaposleni, ki so psa na delovno mesto privedli vsaj enkrat na teden, so imeli pomembno višje rezultate zadovoljstva z delom (p < 0,001; Hall in Mills, 2019). Podobno so ugotovili tudi v prvi slovenski eksploratorni raziskavi na to temo, kjer je bilo 83 % udeležencev mnenja, da prisotnost psa vpliva na višje zadovoljstvo pri delu (Boštjančič in Smolkovič, 2012). 62,5 % udeležencev pa je ocenilo, da prisotnost psa ugodno vpliva na zaposlene v stresnih situacijah (Boštjančič in Smolkovič, 2012). Zaposleni poročajo o pozitivnih vplivih prisotnosti psa na doživljanje stresa, pri čemer se jim zdi, da se lahko lažje distancirajo od stresnih situacij ter v splošnem doživljajo manj stresa, ko izpolnjujejo bolj zahtevne delovne naloge (Pevec Koršič, 2021). Lastniki doživljanje stresa uravnavajo tako, da si vzamejo nekaj trenutkov za božanje psa ali gredo z njim na sprehod, posledično pa preživijo več časa na prostem v primerjavi z drugimi zaposlenimi (Wagner in Pina e Cunha, 2021).

Raziskave kažejo tudi, da prisotnost psov spodbuja odprto komunikacijo znotraj delovne organizacije (Wagner in Pina e Cunha, 2021), oziroma da je komunikacije na splošno več (Hall idr., 2017; Rice, 2019). Pes lahko deluje kot ledolomilec (spodbudi začetek komunikacije), tudi kadar zaposleni komunicira s strankami (Wagner in Pina e Cunha, 2021). Avtorja tuje raziskave pa ugotavljata, da se organizacijska politika, ki dovoljuje pse na delovnem mestu povezuje z višjo stopnjo socialne kohezivnosti (Wagner in Pina e Cunha, 2021). Ugotovila sta, da si lastniki psov znotraj iste organizacije pogosto nudijo socialno oporo in skupaj prakticiraj različne aktivnosti: gredo skupaj na kosilo in celo skrbijo za psa, če mora nekdo na službeno potovanje. Hkrati tudi ne-lastniki občasno poskrbijo za psa svojega sodelavca, če ima ta preveč dela. Takšne aktivnosti (ter s tem povezana socialna kohezivnost) lahko vplivajo na organizacijsko pripadnost (Wagner in Pina e Cunha, 2021).

Zaposleni, ki na delovno mesto pogosteje privedejo svojega psa, imajo višjo delovno zavzetost (Hall in Mills, 2019). Raziskovalci so uporabili Utrech lestvico delovne zavzetosti (Utrecht Work Engagement Scale – UWES; Schaufeli in Bakker, 2004), pri čemer so se razlike pokazale na vseh treh lestvicah ter na splošni meri delovne zavzetosti. In sicer so zaposleni, ki so psa na delovno mesto pripeljali pogosto (vsaj enkrat na teden) ali občasno (vsaj enkrat na mesec, a ne vsak teden), imeli pomembno višje rezultate na lestvici vitalnost, kot tisti, ki psa nikoli ne pripeljejo. Na lestvici predanost so pomembno višje rezultate imeli tisti, ki so psa pripeljali pogosto, v primerjavi s tistimi, ki ga ne pripeljejo nikoli. Tudi na lestvici vpetost so posamezniki, ki pogosto pripeljejo na delovno mesto psa, imeli pomembno višje rezultate kot tisti, ki ga ne pripeljejo nikoli. Pomembno višji skupni rezultat delovne zavzetosti v primerjavi s tistimi, ki psa nikoli ne privedejo na delovno mesto, so imeli zaposleni, ki ga na delovno mesto privedejo pogosto in zaposleni, ki ga privedejo le občasno. Kaže se, da lahko že občasna prisotnost psov na delovnem mestu, t.j. vsaj enkrat na mesec, vpliva na višjo delovno zavzetost zaposlenih.

Primerjava med zaposlenimi, ki imajo pse, a jih ne jemljejo s seboj na delovno mesto ter tistimi, ki jih, je pokazala tudi potencialne razlike v fluktuaciji (Rice, 2019). Zaposleni, ki na delovno mesto vzamejo svoje pse, so namreč imeli nižjo namero menjave zaposlitve.

Namen metode

Z vpeljavo psov lahko organizacija doseže različne učinke. Organizacije se za metodo odločajo z željo, da bi imel ukrep pozitivne učinke na različna področja dela. Metoda je lahko uporabna kot način doseganja višjega delovnega zadovoljstva. Slovenski avtorici (Boštjančič in Smolkovič, 2012) ugotavljata, da veliko zaposlenih meni, da prisotnost psa ugodno vpliva na delovno zadovoljstvo. Zaposleni poročajo, da psi na delovnem mestu ugodno vplivajo na počutje, spodbujajo bolj dinamično delovno rutino ter da so zaposleni, ki so lastniki psov bolj pomirjeni, če njihova žival ne rabi biti sama doma in se jim ni potrebno z družinskimi člani dogovarjati, kdo bo poskrbel za psa (Boštjančič in Smolkovič, 2012). Vpeljava takšne metode je lahko tudi način, kako zaposlenim približati določene organizacijske vrednote kot sta fleksibilnost in odprtost do sprememb (Wagner in Pina e Cunha, 2021). Psi v delovnem okolju pa so lahko strategija privabljanja in ohranjanja zaposlenih. Zaposleni, ki svoje pse redno privedejo na delovno mesto, so namreč za delo bolj zavzeti (Hall in Mills, 2019).

Če vas tema podrobneje zanima, vabljeni k branju seminarske naloge, ki vsebuje še:

Ciljno populacijo
Natančen opis primera metode
Omejitve metode
Vloga psihologa pri izvedbi metode
Avtoričino mnenje o metodi

Seminarska naloga je dostopna na povezavi:

pes-na-delovnem-mestu_tjasa-poglej Prenos

Literatura

Blenkuš, U. (2019). Pozitivni vpliv živali na zdravje ljudi. Javno zdravje, 4(1), 1–12.

Boštjančič, E. in Smolkovič, I. (2012). Vloga psa na delovnem mestu – rezultati prve slovenske eksploratorne raziskave. HRM, 10(50), 15–30.

Daniels, J. (15. 10. 2015). More firms allowing dogs (and other pets) in the office. https://www.cnbc.com/2015/10/15/more-firms-allowing-dogs-and-other-pets-in-the-office.html

Foreman, A. M., Glenn, M. K., Meade, B. J. in Wirth, O. (2017). Dogs in the workplace: A review of the benefits and potential challenges. International Journal of Environmental Research nad Public Health, 14(5), 498.

Hall, S. in Mills, D (2019). Taking dogs into the office: A novel strategy for promoting work engagement, commitment and quality of life. Frontiers in Veterinary Science, 7(6), 138.

Hall, S., Wright, H., McCune, S., Zulch, H in Mills, D. (2017). Perception of dogs in the workplace: The pros and the cons. Anthrozoös, 30(2), 291–305.

Jerot, M. (23. 1. 2018). Pes v službi? Z nami? Seveda! https://alfakan.si/pes-v-sluzbi/

Pet Sitters International (b.d.). https://www.petsit.com/take-your-dog-to-work-day-history

Pevec Koršič, N. (2021). Zaznani vpliv prisotnosti psa v pisarni na doživljanje delovnega okolja [Diplomsko delo]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

Portal Gov.si (b. d.). Centralni register hišnih živali – CRHŽ. https://www.gov.si/zbirke/storitve/centralni-register-hisnih-zivali/

Rice, J. E. (2019). Dogs in the workplace: The emotional, social and physical benefits to employees [Magistrsko delo]. Xavier University.

Schneider, T. R., Lyons, J. B., Tetrick, M. A. in Accortt, E. E. (2010). Multidimensional quality of life and human–animal bond measures for companion dogs. Journal of Veterinary Behavior, 5(6), 287–301.

Templer, D. I., Salter, C. A., Dickey, S., Baldwin R. in Veleber, D. M. (2017). The construction of v Pet Attitude Scale. The Psychological Record, 31(1), 343–348.

Veterina MH (23. 8. 2017). Cepljenje psov. https://www.macjahisa-vet.si/cepljenje-psov/

Wagner, E. in Pina e Cunha, M. (2021). Dogs at the workplace: A multiple case study. Animal, 11(1), 89.