Po celem svetu je odjeknila novica, da južnokorejska vlada želi sprejeti zakon, ki bi dovolil drugačen sistem nadur. Ta bi namesto uveljavljenih 52 ur na teden dovoljeval kar 69 ur dela na teden, kar pomeni skoraj 14 ur na dan. In uradna razlaga za takšno potezo? Spodbujanje družinskega življenja in izrazito nizke rodnosti.
Avtorica: Urška Filipič
Ob tej novici sem se seveda začela spraševati, ali je tovrsten ukrep res smiseln in kakšne bodo njegove dejanske posledice. Zaposleni že od nekdaj na tehtnico dajejo poklicno in zasebno življenje, pogosto pa se zdi, da je ti dve uteži nemogoče spraviti v ravnovesje. Zato se v blogu sprašujem, ali je sploh možno doseči ravnovesje med družinskim in zasebnim življenjem ter če da, na kakšen način?
Kaj sploh je ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem?
Vsak izmed nas v svojem življenju prevzema mnogo vlog, za večino ljudi sta dve izmed najbolj pomembnih vlog poklicna in zasebna. Pod zasebno vlogo večina prišteva predvsem družinsko, lahko pa vključuje druge vloge, ki so za posameznika pomembne. Obe vlogi igrata ključno vlogo v naši identiteti, torej v tem kako vidimo sami sebe. Tako je popolnoma razumljivo, da si želimo uspešno izpolnjevati obe, zato med njima konstantno iščemo ravnovesje. To vedno ni mogoče, zato pogosto govorimo o konfliktu med zasebnim in poklicnim vidikom življenja – gre za pojav, pri katerem se zgodi, da ima izpolnjevanje ene vloge negativen vpliv na uspešno izpolnjevanje obveznosti druge. Pomembno je izpostaviti, da pri iskanju ravnovesja ni ključen dejavnik to, da namenimo enako količino ur obema vlogama, temveč da zadovoljivo izpolnjujemo obveznosti obeh. To je je v osnovi subjektivno, zato se dojemanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem razlikuje od posameznika do posameznika.
Kaj vse vpliva na ravnovesje?
Na ravnovesje med delom in zasebnim življenjem v največji meri vplivajo štiri komponente:
- Posameznik: Na ravnovesje vpliva mnogo posameznikovih lastnosti, na primer nagnjenost k deloholizmu in tudi vrednote. Odvisno od vrednot, bo posameznik bolj cenil kariero ali zasebno življenje, kar bo vplivalo na želeno ravnovesje. Nadalje so vrednote pomemben dejavnik tudi v povezavi z organizacijo, saj neskladje vrednot med zaposlenim in podjetjem lahko negativno vpliva na ravnovesje.
- Družina: Pomembna so tudi pričakovanja, ki jih ima do nas naša družina. Tako kar 40 % posameznikov težje najde ravnovesje, v kolikor morajo skrbeti za starejšega družinskega člana ali otroka.
- Organizacija: Vpliv na doseganje ravnovesja imajo mnogi dejavniki, ki so povezani z organizacijo. Ne gre zgolj za delovni čas, ki je sicer eden izmed bolj pomembnih dejavnikov, saj imajo že 4 nadure na teden vpliv na verjetnost pojavljanja srčno-žilnih bolezni. Pomembna je tudi zahtevnost dela – če si zamišljamo, da posameznik dela zgolj 6 ur na dan, vendar pride domov povsem izmučen, potem težko izpolnjuje svoje socialne vloge v zasebnem življenju. Kar 50 % sodelujočih v raziskavi poroča, da so dodatne obremenitve v službi vodile k ne zadovoljujočemu ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem.
- Socialno okolje: V različnih družbah oziroma kulturah so pomembne različne vrednote, razlikujejo se tudi pričakovanja do posameznikov. Tako imajo ponekod posamezniki zaradi socialnega okolja večji občutek, da morajo skrbeti za svoje obveznosti do skupnosti, medtem ko je drugod bolj pričakovano, da v ospredje postavijo delo.
Kaj se zgodi, če ravnovesja ni?
Ravnovesje je pomembno tako iz vidika delodajalca kot tudi posameznika. Prednosti dobrega ravnovesja povzema izjava Crisa Chanceya, direktorja in rekrutorja.
Delodajalci, ki se trudijo vzpostaviti okolje, ki omogoča dobro ravnovesje, lahko prihranijo stroške, imajo manj primerov absentizma, delavci pa so bolj lojalni in produktivni.
Cris Chancey
Z vidika posameznika se neuravnoteženost poklicnega in zasebnega življenja kaže v utrujenosti, slabšem zdravju, slabših odnosih in izgorelosti. Med negativne učinke prištevamo tudi nezadovoljstvo z življenjem, žalost ter zlorabo substanc.
Ravnovesje zveni odlično, kako pa ga dosežemo?
Vemo, da ima neravnovesje negativne učinke, kljub temu pa so v študiji na več kot 1500 posameznikih ugotovili, da jih kar 70 % ni zadovoljnih z ravnovesjem med zasebnim in poklicnim življenjem. Kako torej lahko dosežemo bolj zdravo ravnovesje?
Kadar govorimo o vzpostavljanju ravnovesja v službi, je pomembna iskrena komunikacija med zaposlenim in delodajalcem. Potrebno se je dogovoriti glede mej, na primer, kdaj je od posameznika pričakovano, da je dosegljiv na telefon – tovrstni jasni dogovori so še posebej pomembni pri fleksibilnem delavniku ali delu od doma, ko se meja med delovnim in prostim časom še bolj zabriše. Zelo pomembno je tudi jemanje odmorov. To se lahko nanaša na aktivne odmore, ko si zaposleni vsako uro vzamejo 5 minut časa, da se raztegnejo, ali pa, da čas za malico res izkoristijo in ne jedo kosila med delom. Prav tako je pomembno, da je zaposlenim omogočeno izkoriščanje dopusta, saj ima daljši počitek veliko pozitivnih posledic na duševno zdravje posameznika. Z vidika delodajalca je pomembno, da se zaveda, koliko lahko zaposleni naredijo v enem dnevu in jim postavlja razumne cilje. Dobro pa je tudi, da si cilje postavljajo zaposleni, s čimer se zmanjša prokrastinacija in izboljša produktivnost.
Tudi doma si lahko pomagamo pri vzpostavljanju ravnovesja. Pomembno je, da si v družini enakomerno razdelimo odgovornosti in naloge, s čimer omogočimo, da nihče ni preobremenjen. Izjemnega pomena je tudi, da si doma dovolimo biti vsaj za trenutek odklopljeni od vse sodobne tehnologije in da ne preverjamo službenih sporočil, v kolikor res ni nujno. Čas za meditacijo, skrb za svoje telo in zdrava prehrana bosta prav tako izboljšala naše počutje. Izjemnega pomena pa je predvsem to, da si vzamemo čas za svoje bližnje, da ga namensko vstavimo v naš urnik in da ga prežimo karseda produktivno. Ni namreč ključno to, koliko časa smo z njimi, temveč da skupen čas izkoristimo in se posvetimo drug drugemu. V kolikor se nam zdi, da sami ne zmoremo več obvladovati situacije, pa je potrebno poiskati pomoč strokovnjaka.
Predlog južnokorejske vlade je tako spodbudil burne razprave, stroka si ni enotna, sindikati zakonu nasprotujejo. V kakšni obliki se bo zakon sprejel, če sploh, ter kakšne bodo njegove posledice na ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem pa bo pokazal le čas. Upamo lahko, da v korist delavcev in njihovega blagostanja.
Literatura
Delecta, P. (2011). Work life balance. International Journal of Current Research, 3(4).
Fan, Y. in Lin, Q. Putting Families at the Center: the Role of Family System in Employee Work-Family Conflict and Voice Behavior. J Bus Psychol (2022). https://doi.org/10.1007/s10869-022-09828-w
K. T. (2023). Bodo Južni Korejci lahko delali kar 69 ur na teden? RTV SLO MMC. https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/bodo-juzni-korejci-lahko-delali-kar-69-ur-na-teden/654973
Lockwood, N. R. (2003). Work – life balance, challenges and solutions. Society for Human Resource Management.
MHA. (b.d.). Work life balance. Mental Health America. https://www.mhanational.org/work-life-balance
Sanfilippo, M. (2023) How to improve your work-life balance today. Business News Daily. https://www.businessnewsdaily.com/5244-improve-work-life-balance-today.html
Wedgwood, J. (2022). The importance of work-life balance. The Happiness Index. https://thehappinessindex.com/blog/importance-work-life-balance/
Wolf, J. (2021). Try these 12 tips to improve your work-life balance. BetterUp. https://www.betterup.com/blog/work-life-balance
O avtorici
Sem absolventka dodiplomskega študija psihologije, ki najbolj uživa v pestrem in dinamičnem življenju, v katerem se ves čas nekaj dogaja. Svojo kredibilnost za pričajoči blog utemeljujem na podlagi nekaj praktičnih izkušenj, ki sem jih pridobila tekom študentskega dela, na podlagi teorije, ki mi jo je nudil študij psihologije ter predvsem s svojim navdušenjem nad psihologijo dela in organizacije, ki ga izražam tudi kot urednica spletne strani Psihologija Dela.
psihologijadela.com 