Se še spomnite prvih razredov, ko je učiteljica z rdečim kulijem vsak dan iskala napake v naših prvih zapisih? Ko je z največjim veseljem popravljala zapis črk, prečrtavala odvečne črke, dvojno podčrtavala napačno zapisane predloge. Veliko redkeje je napisala ”bravo”, ”izvirno”, ”izvrstno”, ”dobra ideja”.

---

Avtorica: prof. dr. Eva Boštjančič

Ko smo odraščali, je marsikdo slišal izjave, kot je: “Udarila si se. Nič hudega. Samo ne jokaj.” Tako smo v različnih okoljih prejemali sporočilo, da izražanje čustev ni zaželeno. Predvsem naj se izogibamo negativnih – biti jezen, biti žalosten, biti besen ”se ne spodobi”. Da naj jih raje potlačimo, ignoriramo. A dober vodja ve, da s pomočjo čustev lahko le še podkrepi svoje odločitve (ko navdušeno pripoveduje o prihajajočem projektu) in je bolj učinkovit pri motiviranju sodelavcev (npr. ko opisuje svoje lastne izkušnje in pri tem uporablja čustvene izraze). Ob izražanju čustev se tudi lažje sprostimo (npr. med kolegi delimo šalo on začetku sestanka) ali določeno situacijo naredimo bolj znosno.

Ali se znate pohvaliti?

Premalokrat smo na delovnem mestu spontani, preredko pustimo “otroku” (to je poimenovanje enega izmed treh ego stanj po transakcijski analizi, ki deluje po principu ugodja – ko delujemo iz tega stanja želimo v trenutku zadovoljiti svojo potrebo), ki se skriva v nas, da se pojavi, ko smo v odgovorni in izpostavljeni vlogi. Preredko jasno izražamo svoje želje, pričakovanja, skoraj nikoli se ne pohvalimo. ”To se ne spodobi, ” so nam govorili starši, ko smo se želeli dedkom pohvaliti za prvo mesto na šolskem krosu. A pohvaliti samega sebe je prvi in najtežji korak. Ko zapišem, da dobro pečem ribe, uspešno vrtnarim ali da vodim super delavnice, na katerih udeleženci res osvojijo zastavljene cilje, me začne v želodcu stiskati. Počutim se neprijetno, v zadregi sem. Nihče nas ni naučil, da moramo najprej ceniti sebe, da bomo lahko cenili druge. Da se moramo zavedati, v čem smo dobri in na katerih področjih smo boljši od drugih. Da zaupamo vase. Da se včasih znamo pohvaliti tudi na glas in javno.

“Nihče nas ni naučil, da moramo najprej ceniti sebe, da bomo lahko cenili druge“

Beseda ”hvala”

Kdaj ste nazadnje rekli sodelavcu, da ste nanj ponosni? Kdaj ste se veselili skupaj s kolegi, ko ste uspešno oddali plan dela za prihodnje leto? Kako pogosto pohvalite svojega zaposlenega? Gotovo ste ob zadnjem vprašanju zastrigli z ušesi, saj slovenski pregovor itak pravi, da se “hvala pod mizo valja”. Na nekem hodniku pa sem slišala: ”Če bom zaposlenega hvalil, se bo njegova učinkovitost na delovnem mestu poslabšala, če ga bom grajal, se bo izboljšala. Ali je sploh smiselno pohvaliti zaposlenega?”

Raziskave pa kažejo, da pohvalo potrebuje vsak izmed nas. Je del konstruktivne povratne informacije, s katero sodelavcu povemo, kaj je bilo pri njegovem delu dobrega in kaj slabega. Ne iščimo le napak, temveč skomunicirajmo tudi vse, kar lahko pohvalimo ali izpostavimo kot dobro prakso. Ne bodimo kot učiteljica z rdečim kulijem! Beseda “hvala” dela čudeže in vpliva tudi na boljše počutje na delovnem mestu.

Katera čustva čutimo ob pohvali

Pohvala je del komunikacije in je tudi del vsake konstruktivne povratne informacije. Le kako naj spremenimo svoje vedenje pri delu, če ne dobimo informacij o tem, kaj delamo dobro in kaj bi lahko še izboljšali? Ob pohvali ponavadi doživljamo pozitivna čustva, kot so sreča, zadovoljstvo, ponos, občudovanje. Zakaj sem napisala ”ponavadi”? Ker določeni ljudje pohvale ne morejo ali ne želijo sprejeti. Ker morda mislijo, da je niso vredni, da si je ne zaslužijo ali da njihov vodja pretirava. Ali preprosto zgolj zato, ker je niso navajeni in ne vedo, kako naj se nanjo odzovejo.

Prijetna čustva, ki jih ob pohvali doživljamo, pa nas motivirajo za boljše in (celo) bolj izpopolnjujoče se delo. Ob pohvali rastemo in se razvijamo. Ko nas nekdo pohvali, gradimo boljšo samopodobo, s pohvalo raste zaupanje v lastne sposobnosti.

Ali obstaja recept?

Pohvalo lahko napišemo na samolepilni listek in jo pustimo kolegici na mizi. Vodji lahko opišemo, kako smo včeraj izpeljali predstavitev. Članom tima pošljemo e-sporočilo, v katerem pohvalimo njihovo učinkovitost pri pripravi projektne prijave. Na hodniku ustavimo kolega in občudujoče izpostavimo njegov predlog za izboljšanje proizvodnega procesa.

Ja, priporočila, kako in kdaj nekoga pohvaliti obstajajo:

• Pohvala naj bo takojšnja. Tako zaposleni natančno ve, kaj smo pohvalili, hkrati pa s tem povečamo verjetnost, da bo tudi v prihodnje deloval podobno.
• Pohvala naj bo konkretna. Opišimo konkretno delovno nalogo, da zaposleni natančno ve, da smo se v njegovo delo poglobili.
• Pohvala naj bo javna.
• Zaposlenemu namenimo polno pozornost (pokličemo po imenu, ga pogledamo v oči, si ob tem pomagamo tudi z gestami rok in izrečemo motivirajoče besede).

A priporočila moramo z ekrana prenesti v prakso. Moramo jih poznati in moramo vaditi, kdaj in kako jih uporabimo. Verjemite, izplača se. Ste že kdaj poskusili krompir brez soli? Verjemite, s soljo je veliko boljši.