Deliti pomeni biti srečen: kaj nas uči Gallupovo poročilo o sreči v 2025?

Kaj imajo skupnega srečne države, povezani ljudje in uspešna delovna okolja? Več, kot si morda mislimo. Najnovejše Gallupovo poročilo o svetovni sreči razkriva, da so skrbnost, pomoč drugim in občutek pripadnosti ključni gradniki sreče – ne le v življenju, temveč tudi na delu.

Avtorica: Špela Bezjak

Letošnje Gallupovo poročilo o svetovni sreči (World Happiness Report 2025), ki je nastalo v sodelovanju z Univerzo v Oxfordu, organizacijo Gallup in mrežo Sustainable Development Solutions Network, ponuja vpogled v dejavnike, ki oblikujejo globalno srečo. Osrednji poudarek poročila je na skrbnosti, medosebni povezanosti in deljenju – vrednotah, ki so ključne ne le v vsakdanjem življenju, temveč tudi v svetu dela.

Sodobna delovna okolja vse bolj prepoznavajo pomen psihološke varnosti, dobrih odnosov in občutka smisla. In prav ti dejavniki se v poročilu izkažejo kot glavni gradniki osebne in kolektivne sreče. Njegova sporočila lahko koristijo organizacijam in vodjem, ki želijo soustvarjati bolj povezano in zadovoljno delovno okolje, ter vsakemu, ki si želi izboljšati svoje življenje s tem, da pomaga drugim.

Pomoč drugim kot vir lastne sreče

Ljudje, ki redno pomagajo drugim poročajo o višjem življenjskem zadovoljstvu. Ta pomoč je lahko prostovoljno delo, donacije ali preprosto pomoč neznancu. Kljub temu pa se moramo zavedati, da največ koristi prinašajo dejanja, ki so prostovoljna, motivirana z željo po pomoči in imajo jasen učinek na drugega. Prosocialnost torej ni le dobra za družbo, ampak tudi za posameznika. Ta ugotovitev ni pomembna le za družbo kot celoto, ampak tudi za delovna okolja, kjer medsebojna pomoč in solidarnost gradita povezanost in povečujeta občutek pripadnosti. Tako kultura, ki spodbuja sodelovanje, podporo in prispevek k skupnim ciljem, ustvarja bolj zadovoljne in angažirane zaposlene.

Skrb za drugega je dobra tako za tiste, ki dajejo, kot tudi tiste, ki prejemajo.

Skupaj za mizo, skupaj v življenju

Tudi nekaj tako preprostega kot je skupno kosilo ima lahko izjemen učinek na počutje. Podatki kažejo, da so ljudje, ki redno jedo z drugimi, bolj zadovoljni z življenjem, ne glede na starost, spol ali kulturo. Po drugi strani pa poročilo opozarja na porast osamljenosti, predvsem med mladimi; primer so ZDA, kjer vsak četrti posameznik poje vse obroke sam, kar je za 53 % več kot pred dvajsetimi leti. Tako se zdi tudi, da so skupni obroki tesno povezani z nekaterimi merami socialne povezanosti. V državah, kjer si ljudje sorazmerno pogosteje delijo obroke, je stopnja socialne podpore in pozitivne vzajemnosti višja, stopnja osamljenosti pa nižja. To nas lahko spodbudi k skupnim odmorom ali kosilu tudi v delovnem okolju, saj so lahko pomemben vir socialne povezanosti in sreče, nenazadnje pa tudi zadovoljstva na delovnem mestu.

**Skupni odmori in kosila v delovnem okolju so lahko pomemben vir socialne povezanosti in sreče ter zadovoljstva na delovnem mestu.**

Družba prijaznih ljudi? Pogosteje, kot si mislimo!

Eden najbolj presenetljivih izsledkov poročila je razkorak med pričakovano in dejansko prijaznostjo ljudi. Izvajali so študije z izgubljenimi denarnicami in preverjali, koliko ljudi bo najdeno denarnico vrnilo. Vračilo je bilo mnogo pogostejše, kot so anketiranci napovedovali. V poročilu izpostavljajo tudi, da je bilo število dobronamernih dejanj v letu 2024 za 10 % višje kot v letih 2017 – 19.

Ljudje pogosto podcenjujemo prijaznost drugih in s tem (nevede) škodimo lastni sreči.

Biti v stiku: zaščita pred izgorelostjo in obupom

Močne socialne vezi delujejo kot zaščita pred duševnimi stiskami in zmanjšujejo negativne učinke stresa – tudi v delovnem okolju. Poročilo izpostavlja porast osamljenosti med mladimi, saj kar 19 % mladih odraslih leta 2023 ni imelo nikogar, na kogar bi se lahko zanesli za socialno podporo. Prej sem omenila, da veliko ljudi podcenjuje prijaznost drugih, veliko mladih odraslih pa podcenjuje tudi empatijo svojih vrstnikov. Tako se velikokrat izogibajo povezovanju z drugimi in zamudijo priložnosti za razvoj dobrih odnosov. A osamljenost ni rezervirana le za osebno življenje. Pomanjkanje povezave s sodelavci lahko vodi v nižjo angažiranost, več stresa in hitrejšo izgorelost.

Kadar pa ljudje občutijo, da so del podporne skupnosti – naj bo to družina, tim ali širša organizacija – se to odraža v večjem občutku smisla, manjši anksioznosti in celo v manjšem številu smrti iz obupa (kot so samomor in odvisnosti).

Zakaj zaupanje šteje – tudi pri delu

Zaupanje v druge in v institucije je eden najmočnejših napovednikov sreče. V državah, kjer je splošno zaupanje visoko, so ljudje bolj srečni in manj nagnjeni k skrajnim pogledom. V organizacijah pa je zaupanje temelj zdrave kulture: sodelovanje, odprta komunikacija in psihološka varnost so ključni gradniki uspešnega in povezanega tima. Zaupanje med sodelavci in v vodstvo je osnova dobre timske dinamike. V zaupanja vrednih okoljih so zaposleni bolj pripravljeni sodelovati, deliti ideje in tvegati – kar prispeva k večji inovativnosti in zadovoljstvu.

**V organizacijah je zaupanje temelj zdrave kulture: sodelovanje, odprta komunikacija in psihološka varnost so ključni gradniki uspešnega in povezanega tima.**

Kaj se lahko naučimo od najsrečnejših držav?

Vsako leto v poročilo vključijo tudi podatek, katera je najsrečnejša država na svetu. Na vrhu lestvice so že vrsto let nordijske države, kot so Finska, Danska in Islandija. Njihova skupna značilnost? Visoko zaupanje v družbo, enakomerna porazdelitev sreče, nizka stopnja korupcije in močna podpora posameznikom. Vidimo torej, da najbolj srečne države niso nujno tiste z najvišjim BDP-jem, ampak tiste z močnim občutkom skupnosti, enakosti in družbene pravičnosti. Vse to so vrednote, ki jih je mogoče negovati tudi v organizacijah. Takšne organizacije ustvarjajo temelje za večje zadovoljstvo zaposlenih in s tem tudi višjo uspešnost.

Kako lahko organizacije prispevajo k srečnejšim zaposlenim in s tem tudi svetu?

Spodbujajo prostovoljstvo in družbeno odgovorne pobude,
omogočajo skupne aktivnosti (npr. timska kosila, pohodniške izlete),
ustvarjajo klimo zaupanja in psihološke varnosti,
skrbijo za enakost, pravičnost in vključevanje.

Psihologi pri tem igrajo pomembno vlogo kot svetovalci, raziskovalci in sooblikovalci bolj povezanih delovnih skupnosti.

Delovno mesto kot prostor sreče

Letošnje poročilo o sreči nam ponuja jasen uvid: sreča se ne skriva v materialnem, temveč v odnosih – tudi na delu. Ko se počutimo povezani, cenjeni in podprti, ne prispevamo le k lastni sreči, ampak tudi k bolj zdravim in uspešnim organizacijam.

Naj bo to povabilo k razmisleku: kako lahko že danes, tako zase kot za druge, prispevamo k boljšemu delovnemu okolju?

Vir, kjer lahko preberete podrobnejše izsledke raziskave:

Helliwell, J. F., Layard, R., Sachs, J. D., De Neve, J.-E., Aknin, L. B., & Wang, S. (Eds.). (2025). World Happiness Report 2025. Wellbeing Research Centre, University of Oxford. https://worldhappiness.report/

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.