psihologijadela Blog,delovna učinkovitost,delovna zavzetost,HRM,izobraževanje,pomoč,Program,Psihologija dela,samopomoč

Pametno jesti, pametno delati: optimalna prehrana za zaposlene

Ste se kdaj vprašali, zakaj kljub zadostnemu spancu in jutranji kavi v službi hitro izgubite fokus? Bi lahko razlog tičal v tem, kar (ne) jeste? Velikokrat podcenjujemo vpliv prehrane na naše delo, čeprav nas ravno prava kombinacija hranil lahko ohranja zbrane in produktivne. Kaj torej jesti, da bomo na delovnem mestu resnično učinkoviti? In ali si delodajalci in zaposleni sploh dovolj prizadevajo za zdravo prehrano na delovnem mestu?

Avtorica: Rebeka Rauch

Zakaj je prehrana na delovnem mestu pomembna?

Zdrava prehrana neposredno vpliva na kognitivne sposobnosti, raven energije in odpornost proti stresu. Po podatkih NIJZ zaposleni, ki uživajo uravnoteženo prehrano, dosegajo večjo storilnost in so manj izpostavljeni izgorelosti. Toda v praksi pogosto prevladuje slaba prehrana – nezdravi avtomati, hitro prehranjevanje med sestanki in premalo časa za kakovosten obrok. Hiter dostop do prigrizkov z veliko sladkorja povzroča hitra nihanja energije. Rešitev? Boljša organizacija prehranjevanja in podpora delodajalcev, kar vključuje dostop do zdravih prigrizkov in obrokov v podjetjih, spodbujanje uravnoteženih prehranjevalnih navad ter omejevanje predelanih in sladkih živil.

Kaj se dogaja, ko jemo nepravilno?

Ko zaposleni pogosto posegajo po sladkih prigrizkih, jim raven energije hitro naraste, nato pa strmo pade, kar vodi do utrujenosti, slabše koncentracije in večje razdražljivosti. Po drugi strani pa beljakovinsko in vlakninsko bogata prehrana z nizkim glikemičnim indeksom zagotavlja stalno raven energije in boljše kognitivne sposobnosti. Prehrana ne vpliva le na telesno zdravje, temveč tudi na psihično stanje in motivacijo. Rezultati slovenske raziskave so potrdili, da so bili zaposleni, ki so se prehranjevali bolj zdravo, bolj delovno zavzeti in so se ocenjevali kot delovno učinkovitejše, hkrati pa so bili bolj zadovoljni z življenjem. Skrb za zaposlene in njihovo prehrano je eden izmed načinov, kako lahko delodajalci izboljšujejo delovno zavzetost in učinkovitost svojih zaposlenih, hkrati pa skrbijo za njihovo splošno življenjsko zadovoljstvo.

Zakaj se podjetja ne ukvarjajo dovolj s prehrano zaposlenih?

Obstajata dva glavna pogleda na to problematiko:

  1. Prehrana je osebna odgovornost posameznika – vsak zaposleni bi moral sam poskrbeti za svoje obroke in prehranske navade.
  2. Podjetja bi morala prevzeti večjo vlogo pri spodbujanju zdrave prehrane – z zagotavljanjem zdravih možnosti v menzah, avtomatih in izobraževanjem zaposlenih.

Realnost je verjetno nekje vmes. Medtem ko posamezniki res nosijo odgovornost za svoje prehranske odločitve, imajo delodajalci priložnost in dolžnost, da ustvarijo okolje, ki spodbuja zdrave izbire. Čeprav številna podjetja vlagajo v delovno okolje, bonitete in razne teambuildinge, prehrana pogosto ostaja postranska tema. V večini podjetij so še vedno pogoste nezdrave opcije, kot so avtomati s sladkimi pijačami in prigrizki, saj je to hitrejša in cenejša rešitev. Kritični vidik je tudi pomanjkanje izobraževanja zaposlenih o pomenu prehrane. Čeprav je vpliv zdrave prehrane na storilnost dokazan, se še vedno premalo govori o tem, kako preprosto izboljšati prehranske navade na delovnem mestu. Prav tako je v marsikateri organizaciji kultura prehranjevanja še vedno podrejena hitremu tempu dela – zaposleni pogosto jedo za računalnikom ali v naglici zaužijejo prvo dostopno hrano. Ali ni paradoksalno, da podjetja vlagajo milijone v razvoj zaposlenih, a hkrati zanemarjajo enega najosnovnejših dejavnikov njihove učinkovitosti – prehrano?

Kaj bi se moralo spremeniti?

Dandanašnji hitri tempo življenja in vse večja digitalizacija vplivata na prehranske navade. Delo je bolj dinamično in pogosto vključuje sedeči način življenja, zaradi česar zaposleni jedo v naglici ali celo preskakujejo obroke. V prihodnosti bi morali podjetja in zaposleni nameniti več pozornosti bolj zdravim možnostim in manj predelanim živilom v menzah in avtomatih. Omogočili bi lahko dostop do zdravih prigrizkov, na primer sveže sadje, oreščki in zdravi napitki v skupnih prostorih. Podjetja bi lahko uvedla tudi izobraževanja o prehrani (na primer delavnice o tem, kako sestaviti uravnotežen obrok) ter vključevanje prehrane v programe dobrega počutja (»well-being«). Podjetja, ki že izvajajo tovrstne ukrepe (na primer brezplačne sadne malice ali subvencionirani zdravi obroki), poročajo o manj bolniških odsotnostih, bolj motiviranih zaposlenih in večji produktivnosti.

Medtem ko posamezniki res nosijo odgovornost za svoje prehranske odločitve, imajo delodajalci priložnost in dolžnost, da ustvarijo okolje, ki spodbuja zdrave izbire.

Kaj lahko naredimo že danes?

Če izbira živil na delovnem mestu ni optimalna, si lahko hrano prinesete od doma. Ideje za uravnotežene in okusne recepte lahko najdete v brošuri o prehrani na delovnem mestu NIJZ in smernicah zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah Ministrstva za zdravje. Pri pripravi posameznega obroka si lahko pomagate s preprostim pravilom: ena dlan beljakovin, ena pest ogljikovih hidratov in dve pesti zelenjave oziroma sadja. Predvsem je treba poskrbeti za ustrezen ritem prehranjevanja. Izpuščanje obrokov pogosto vodi do kasnejšega, večernega prenajedanja, zato je pomembno, da v delovniku poskrbite za ustrezno število obrokov. V povprečnem osem urnem delavniku naj bi zaužili dva glavna obroka (na primer zajtrk in kosilo) in eno manjšo malico. Če vam na delovnem mestu tega še ne nudijo, lahko sami poskrbite, da je zdrava izbira vedno na dosegu roke. Na delovnem mestu si uredite prostor, kjer boste shranjevali manjše količine prigrizkov, kot so sadje, polnozrnate ploščice, oreščki… Pri vsem tem ne pozabite na dovoljšen vnos tekočine. Da boste imeli tekočino vedno pri roki, s seboj nosite steklenico z vodo ali nesladkanim čajem.

Z majhnimi spremembami do velike razlike

Zdrava prehrana ni le osebna odločitev posameznika, ampak tudi odgovornost delodajalcev in širše družbe. Če želimo bolj zdrava, produktivna in zadovoljna delovna okolja, moramo prehrani dati enako težo kot drugim dejavnikom delovne uspešnosti. Ali ste pripravljeni začeti z majhnimi spremembami? Vaše telo in (predvsem) um vam bosta hvaležna.

Dodatno branje

Sem študentka magistrskega študija psihologije. Zanimata me klinična in razvojna psihologija ter delo z otroki. Med prostim časom rada zaidem v naravo. Najraje hodim v hribe s svojo kužiko Frejo.

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.