Sobotno leto: Kako leto odmika lahko spremeni tvojo kariero in dobrobit?

Ste izčrpani in potrebujete dopust? Morda si zaslužite sobotno leto. Če vas zanima več o psihološki pomoči na delovnem mestu si poglejte našo podkast epizodo z Julijo Peklar, če pa vas zanima več o znanosti dopusta poglejte našo infografiko o dopustu.

Avtorica: Martina Bošnjaković

Kaj je sobotno leto (angl. sabbatival leave)?

Za napredek včasih ne potrebujemo več dela, temveč premišljen odklop od našega običajnega delovnega ritma. Sobotno leto je metoda kariernega razvoja, ki zaposlenemu omogoča daljšo, skrbno načrtovano odsotnost z dela, ki je namenjena učenju, raziskovanju, refleksiji in regeneraciji. Pojavlja se v zelo raznolikih oblikah – od sodelovanja pri projektnem delu, izobraževanja in usvajanja novih veščin, do sobotnih let na domu. Ta karierna metoda podpira tako dobrobit zaposlenih, kot tudi dolgoročne cilje organizacije.

Sodobne definicije sobotnega dela poudarjajo tri komponente:

časovna – gre za daljšo odsotnost od dela (od nekaj tednov do enega leta),
razvojni cilji – ne gre le za počitniški dopust, temveč za vlaganje v strokovni in osebni razvoj zaposlenih,
podpora matične organizacije – pogost zaposlenemu vsaj delno financira sobotno leto.

Kadrovska psihologija vidi sobotno delo kot zanimivo orodje za razvoj zaposlenih, ki neposredno podpira nekatere temeljne procese upravljanja s človeškimi viri, kot so npr. strokovni razvoj zaposlenih in preprečevanje izgorelosti. Sobotno leto spodbuja učenje izven ustaljenih delovnih okvirov, kar omogoča razvoj novih, pogosto bolj kompleksnih strokovnih spretnosti, ki jih je v vsakodnevnem tempu dela težko pridobiti. Metoda pa ni samo razvojna, temveč tudi preventivna: deluje kot zaščitni dejavnik pred kronično utrujenostjo.

Poleg tega sodobne organizacijske študije kažejo, da pravilno implementirano sobotno leto pozitivno vpliva zmanjševanje namere zaposlenih po odhodu iz delovne organizacije, saj zaposlenim daje občutek, da organizacija v njih dolgoročno investira. Zaposleni lahko med sobotnim letom raziskujejo nove perspektive, preizkušajo različne delovne vloge in razvijajo spretnosti, ki lahko prispevajo k njihovemu prihodnjemu kariernemu napredovanju.

Kakšne so posledice sobotnega dela?

Sodobne raziskave soglasno potrjujejo, da sobotno leto lahko posamezniku ponudi mnogo več koristi kot zgolj nova znanja in veščine. Pozitivno namreč vpliva na:

psihološko blagostanje,
rezilientnost oz. psihološko odpornost,
povečanje občutka kompetentnosti,
zmanjševanje dolgotrajne izčrpanosti in izgorelosti,
na zmanjšanje negativnega afekta in povečanje pozitivnega – koristi se nadaljujejo tudi po vrnitvi na matično organizacijo.

Avtorji (Davidson idr., 2010) se pri razlagi teh ugotovitev opirajo na teorije psihološkega odklopa (ang. psychological detachment) od dela in okrevanja, ki imajo lahko pozitiven vpliv na psihološko blagostanje.

Druge študije kažejo tudi na to, da sobotno leto lahko prispeva k ustvarjalnosti zaposlenih, Gernon (2020) pa ga pojmuje kot “kognitivni reset”, ki zaposlenemu omogoča spremembo vzorcev mišljenja in ustvarjalni preboj.

Sobotno leto pa nima dobrega vpliva le na posameznike, temveč tudi na organizacije, ki ga ponujajo. Nekatere izmed ugotovitev študij so:

Sobotno leto zmanjšuje namero zaposlenih po odhodu iz organizacije,
izboljšuje zadrževanje ključnih kadrov
- posledično ščiti organizacijo pred morebitnimi stroški menjave zaposlenih, kar ima pogosto večje stroške, kot financiranje sobotnega leta.
sobotna leta pri zaposlenih povečujejo občutek pripadnosti matični organizaciji,
lahko pozitivno vplivajo na razvoj vodij,
spodbujajo inovativnosti v organizaciji in
omogočajo sledenje novih dognanj na področju, s katerim se organizacija ukvarja.

Učinkov sobotnega dela na organizacije je še več, ravno ti učinki pa so po navadi tisti, ki organizacije prepričajo, da uvedejo sobotno leto tudi same.

Kako metoda funkcionira v praksi?

Področje dela:

Razlike med sobotnimi leti so izrazito povezane s področjem dela, saj se potrebe, cilji in možnosti zaposlenih razlikujejo med akademskim sektorjem, gospodarstvom, industrijo, kreativnimi poklici, zdravstvom in drugimi strokami.

V gospodarstvu na primer zaposleni najpogosteje izkoristijo sobotno leto za razvoj novih veščin, medsektorsko mobilnost, regeneracijo po obremenjujočih projektih ter za pripravo na karierne tranzicije, pa tudi za pridobivanje certifikatov ali začasno delo na partnerskih projektih.

Oblika dela

Pomembna razlika med sobotnimi leti izhaja tudi iz oblike dela, ki ga posameznik opravlja, saj njegove delovne naloge pomembno vplivajo na cilje ter izvedbo sobotnega leta.

Zaposleni, katerih delo temelji na projektnem delu, intelektualni produkciji ali inovacijah, so pogosto v večji meri motivirani za daljša in raziskovalno usmerjena sobotna leta. Pri takih delovnih mestih sobotno leto zaposlenim omogoča čas za nadgradnjo znanja, eksperimentiranje z novimi orodji ali sodelovanje v razvojnih skupinah zunaj matične organizacije.

Narava dela vpliva tudi na to, ali bo sobotno leto bolj usmerjeno v regeneracijo ali v intenzivno učenje.

Trajanje

V nekaterih organizacijah sobotna leta trajajo zgolj nekaj tednov — ta so običajno namenjena bolj odklopu in regeneraciji kot strokovnemu razvoju. Bolj pogoste prakse pa so, da sobotna leta trajajo od 3 do 6 mesecev. V določenih organizacijah pa ponujajo tudi enoletna sobotna leta — pri tem gre ponavadi za daljše projekte na gostujočih organizacijah, katerim se zaposleni pridružijo.

Trajanje sobotnega pa je izrazito odvisno tudi od organizacijske politike. Sobotna leta v gospodarstvu so pogosto krajša, zlasti v podjetjih, kjer je težje zagotoviti nadomeščanje.

Financiranje

Financiranja sobotnega leta se razlikujejo glede na organizacijo in trajanje odsotnosti. Večina univerz in raziskovalnih organizacij še vedno omogoča daljša (npr. 6-mesečna) sobotna leta z delnim financiranjem (npr. od 50 % do 70 % plače), polna financiranja sobotnih let (100 % plače) pa so manj pogosta in bolj tipična za krajša sobotna leta.

Pogoji za odobritev sobotnega dela

Pogoje za to, kdo od zaposlenih si lahko vzame sobotno leto in kdo ne, določa vsaka organizacija sama, zato se ti pogoji lahko razlikujejo. Običajno je pogoj, da je kandidat za sobotno leto v organizaciji zaposlen že dlje časa (npr. 5 let ali več), pogosto pa morajo priložiti rezultate o delovni uspešnosti ter svoj načrt za sobotno leto.

Kriteriji za odobritev morajo biti transparentni, da ne pride do neenakosti med zaposlenimi.

Primer uporabe metode

Prednosti in omejitve metode

Kot omenjeno že prej, je prednosti te metodi veliko. Še nekatere pa so:

sobotno delo je priložnost za navezovanje nobih strokovnih stikov,
metoda je zelo prilagodljiva – zato lahko posameznik in organizacija sobotno leto oblikujeta glede na svoje potrebe in cilje.

Slabosti:

finančni in operativni stroški organizacije,
nadomeščanje odsotnosti lahko vpliva na preobremenjenost drugih zaposlenih,
sobotno leto lahko v posamezniku vzbudi osamljenost,
ob vrnitvi lahko posameznik doživi psihološki stres,
sobotno leto lahko vodi do zavisti in konfliktov med zaposlenimi.

Če vas zanima več o metodi sobotnega dela, vas vabimo k branju celotne seminarske naloge.

Sobotno leto_Bošnjakovič Download

Reference

Batson, R. (2015). Sabbatical leaves with industry – three experiences. ASEE Annual Conference and Exposition, Conference Proceedings. 122. https://www.researchgate.net/publication/283469696_Sabbatical_leaves_with_industry-three_experiences

DATA d.o.o. (2025, April 5). Sobotno leto (sabbatical) kot del sodobne kadrovske politike. DATA. https://data.si/blog/sobotno-leto-sabbatical/

Davidson, O. B., Eden, D., Westman, M., Cohen-Charash, Y., Hammer, L. B., Kluger, A. N., in Krausz, M. (2010). Sabbatical leave: Who gains and how much? Journal of Applied Psychology, 95(5), 953–964. doi: 10.1037/a0020068. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20718526/

Dinsmore, K. A. (2021). Non-academic workplace sabbaticals: Constructing developmental opportunities for employees [Doktorska disertacija]. University of Wisconsin-Stout. http://digital.library.wisc.edu/1793/83042

Gernon, T. (2020). A sabbatical reboot. Science,370(6517), 738. https://www.science.org/doi/10.1126/science.370.6517.738

Greengard, S. (2000). It’s About Time. Industry Week, 249(3), 47. https://web.p.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=0&sid=3177d28e-27ff-4f8c-a413-dddf869012ca%40redis

Jan, N. A. (2024). Sabbatical policies and turnover intentions: A five-year cohort study of senior knowledge workers. Journal of Organizational Behavior, 2(1), 50-61. https://ijbrd.com/index.php/ijbrd/article/view/6

Jarecky, R. K. in Sandifer, M. G. (1986). Faculty members’ evaluations of sabbaticals. Journal of Medical Education, 61, 803-807. doi: 10.1097/00001888-198610000-0000. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/3761342/

Kimball, B. A. (1978). The origin of the sabbatical: A study of the academic tradition. Journal of Higher Education, 49(6), 606–619. https://www.jstor.org/stable/1979188

Lidl Slovenija. (n.d.). Službeni odklop – priložnost za odkrivanje samega sebe.https://kariera.lidl.si/zgodbe-zaposlenih/sluzbeni-odklop-priloznost-za-odkrivanje-samega-sebe

McCowell, S. (2022). Review of The Academic Sabbatical: A Voyage of Discovery. Canadian Journal of Educational Administration and Policy, 204, 182-186. doi: 10.7202/1111534ar https://journalhosting.ucalgary.ca/index.php/cjeap/article/view/77246

Reichardt, J. K. V. (2022). How to sabbatical successfully (and reinvigorate your career)?Methods and Protocols, 56, 86. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9680394/

Smith, D., Stronken-Smith, R., Stringer, R. in Wilson, C. (2015). Gender, academic careers and the sabbatical: A New Zealand case study.Studies in Higher Education, 35(3), 1-15. https://www.researchgate.net/publication/284748848_Gender_academic_careers_and_the_sabbatical_a_New_Zealand_case_study

Stickler, W. H. (1958). Sabbatical leave in the state universities and land-grant institutions. Higher Education, 14, 118-119.

Otto, L. in Kroth, M. (2011). An Examination of the Benefits and Costs of Sabbatical Leave for General Higher Education, Industry, and Professional-Technical/Community College Environments. Journal of STEM Teacher Education, 48(3), 22-43. doi: 10.30707/JSTE48.3Otto. https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ952051.pdf

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.