Piše: Sanja Sever, Taktika Plus d.o.o.

Saj poznate tisti rek: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Morda to velja kot pribito dokler se to ne pojavi v kontekstu delovnega mesta. Si predstavljate, da se vaša dva sodelavca, s katerima se vi odlično razumete, nenehno prepirata, si mečeta polena pod noge in si izmenjujeta sarkastične izjave na skupnih sestankih? Poleg vsega tega, pa vas eden od njiju vabi na kosilo, drugi pa vas nemudoma želi zase in vas povabi na kavo po službi – in to isti dan!

Vprašanje ni, kako preprečiti takšne neugodne delovne razmere, saj so del običajne delovne dinamike. Vprašanje je, kaj storiti, ko se znajdete med »dvema ognjema«.

1. »Nerada ogovarjam in to ni v moji navadi, ampak veš, kdo jo je zadnjič pripeljal v službo?!«

Vsi smo se že kdaj začutili takšno razdvojenost, vendar ko vam to poreče tretja oseba, imejte v mislih, da včasih potrebuje ravno to: da je slišana. Nič ni narobe, če vsake toliko »pojamramo« in v pogovoru premlevamo situacijo. Na kratki rok se tole že nekako obnese, vendar na dolgi pa se lahko še sami zapletete v to »kregaško diado«. Še posebej v manjšem delovnem timu se zelo hitro izve, kdo koga »šimfa«, zato je prav, da v teh primerih ostanete odprti do obeh sodelavcev. Poslušajte obe strani in oba spodbudite k temu, da presežeta to destruktivno dogajanje.

2. »Ti imaš prav, on pa narobe! Sem na tvoji strani.«

Angleži bi temu rekli: »A big NO-NO«. Pazite, da ne pride do prave emocionalne okužbe in da še sami ne zapadete v to, da bi zavzeli eno ali drugo stran. Pri poslušanju ostanite čim bolj nevtralni in izhajajte iz svojih osebnih izkušenj. Na primer: »Žal mi je, da se vama to dogaja in da je naelektreno ozračje med vama. Popolnoma te razumem, saj sem tudi sama že to izkusila in vsekakor ni dobro za nikogar od vaju.«

3. Po poslušanju pride izpoved.

Po tem, ko izrazite vaše razumevanje nastale situacije, v istem zamahu izkoristite edinstven trenutek, da predstavite učinke takšnih prerekanj na delovno ozračje. Prepir ne zajema samo aktivnih akterjev
, ampak je posredne narave prisotno tudi v delovnem kolektivu, načinu dela in njegovi uspešnosti. Ne pozabite: za kar 40 % neuspelih projektov je odgovoren prepad osebnih odnosov!

4. »Na tvojem mestu bi …«

Tako zelo radi svetujemo in pokažemo, da nekaj več vemo, ampak pazite: ni nujno, da oseba želi slišati vaš nasvet in usmeritve, kaj vse bi morala narediti. Morda potrebuje le nekoga, da jo posluša. Če pa ste že tako daleč, pa osebo, ki se je znašla v prepiru, preprosto povprašajte, če se želi pobotati s sodelavcem in izvedeti, kako naj to doseže. Vsekakor pa ne zaleže, če osebi nemudoma posedete za isto mizo, da se gledata iz oči v oči, saj je dinamika in narava odnosov lahko zelo različna.

5. Prisotnost šefa?

Še pomnite, kako je kakšna jezna mamica odvihrala takoj do ravnateljice in ji potožila, da so njenemu sinku navihani sošolci skrili peresnico? Kje v tej zgodbi pa je vloga razredničarke? Nič kaj drugačna ni človeška dinamika v delovnem svetu, za katerega naj bi veljalo, da so odnosi bolj »zreli in odrasli«. Ne preskakujte in ne vpletajte nadrejenega v to, če situacija sama po sebi tega ne zahteva. Če ste že prišli do te točke, da sodelavca spravite v pogon do pobotanja, ne izkoristite njunega zaupanja do vas. Poskusite napetost odpraviti sami v sodelovanju z akterjema. Šefa pa pustite, da opravlja druge (pomembnejše) naloge.

6. »Ni mi komot.«

V kolikor se med dvema ognjema počutite neprijetno ali pa ste mnenja, da niste pravi naslov za pomoč, to preprosto tudi povejte. Nič ni narobe s tem, da ustrezno poskrbite za svoje počutje in sodelavca usmerite k primernejši osebi (nekdo iz kadrovske službe, zaupnik, drug sodelavec). To ne pomeni, da vam ni mar ali pa, da ravnate egoistično. Ravno nasprotno: reči NE, TO NI MOJ PROBLEM je odraz zrelosti in zavedanja lastnih omejitev.

Še nasvet za na konec (če ga želite, seveda): Ne pozabimo, da na delovnem mestu preživimo dobro tretjino svojih dni, zato se vprašajmo, ali ni bolje imeti dobre odnose s sodelavci in z veseljem prihajati v službo tudi zaradi njih?