Blog

Znamo poskrbeti tudi za smeh

Piše: Eva Boštjančič

Večkrat pred začetkom predavanj razmišljam, kako študente motivirati, da pristopijo k predmetu zavzeto ter z mislijo na uporabno vrednost snovi, ki jim jo podajam. Psihologija dela je znanstvena veda, ki pa temelji na praksi ter svoja spoznanja vrača v delovno okolje. In kdo lahko to naredi bolje kot psiholog?

Poleti sem bila na avstralski konferenci industrijskih in organizacijskih psihologov (tako oni imenujejo področje, ki ga pri nas opredeljujemo kot kadrovska in organizacijska psihologija), na katerem je v enem izmed pogovorov ugledna profesorica in še uglednejša raziskovalka Sharon Parker nanizala le nekaj praktičnih primerov, pri katerih kot psiholog ne moreš ostati brezbrižen:

  • Zaradi hitrega napredka vsakih deset let izgine 5 % delovnih mest. Postavlja se vprašanje, kam in na kakšen način preusmeriti te zaposlene?
  • Sedaj 30 % dela prevzamejo roboti, v prihodnje se bo delež povzpel na 60 %. Ali naj se teh številk bojimo ali naj jih razumemo kot prednost razvoja ter večje podpore pri delu zaposlenemu?
  • Raziskava je pokazala, da ameriški vojni piloti aktivno letijo le 2 minuti, preostanek časa namesto njih letalo usmerja avtopilot. Kako hitro in na kakšen način potem odreagira pilot v nenačrtovani krizni situaciji?
  • Obstaja vrsta bolnikov, tako v Avstraliji kot tudi drugod po svetu, ki leta in leta hodijo od zdravnika do zdravnika ter neuspešno iščejo diagnozo svoje bolezni. S pomočjo psihologinje so oblikovali zdravniški tim ter tako v enem dnevu rešili strokovno vprašanje pacientki, ki je že 11 let »romala« od ene ordinacije do druge. Gotovo se ob tem odpre vprašanje, čemu se timsko delo v zdravstvu ne uporablja pogosteje?

Prav v vseh primerih je organizacijski psiholog tisti, ki določeno vedenje lahko predvidi, svetuje, pomaga. Omenjenih problemov se ne da rešiti takoj, nekatere je tudi težko prepoznati ali vnaprej napovedati, da se bodo sploh zgodili. A marsikatera izkušnja kaže, da tekom študija psihologije pridobiš predvsem zelo analitičen način razmišljanja, poleg tega se oborožiš z vrsto teorij (študenti ponavadi še ne vidijo smisla, čemu morajo poznati starejša in novejša teoretična spoznanja), okrepiš znanje o samem sebi ter sistematično razvijaš svoje komunikacijske spretnosti. Na fakulteti spoznaš tudi številne metode, tako s kliničnega in pedagoškega področja kot tudi s področja psihologije dela, v katerih ob prvem samostojnem koraku na trg dela še nisi popolnoma suveren, veš pa, katero metodo ali pristop uporabiti v kateri situaciji ter na kakšen način.

A organizacijski psiholog brez tima ne more doseči rezultatov. Tim sestavljajo strokovnjaki, ki poznajo druga področja bolje kot psiholog. Razumljivo, kajne? In le s sodelovanjem lahko uspešno rešimo določeno situacijo – pravočasno in ustrezno skomuniciramo napovedi o ukinjanju delovnih mest, opozorimo na pomanjkanje urjenja pilotov ter sodelujemo pri oblikovanju programa, ki bo omogočal njihovo stalno pripravljenost, ali motiviramo zdravnike specialiste, da se sestanejo ter skupaj iščejo odgovore na pacientovo stisko.

Obstajajo tudi situacije, ko psihologi ne poznamo enoznačnega odgovora na zastavljeno vprašanje. Gotovo pa ga pozna kdo drug. Zato poskušamo takrat, ko se sami ne čutimo dovolj kompetentne, posameznika usmeriti do kolega ali kolegice, ki mu bo lahko ustrezno pomagal:

  • kolega, ki ima težave v komunikaciji z najstniškim sinom, usmerimo na svetovanje k psihoterapevtki (ponavadi psiholog, ki je uspešno zaključil večletno izobraževanje iz psihoterapije);
  • tim, ki ne funkcionira, lahko poišče pomoč pri zunanjem svetovalcu (ponavadi psiholog, ki se sistematično ukvarja z organizacijo izobraževanj o timskem delu in team buildingov), ki organizira delavnico za razvoj tima in
  • vodjo, ki je usmerjen predvsem sam nase in pogosto pozablja na potrebe svojih zaposlenih, spoznamo s coachom (lahko je to psiholog, ki ima izkušnje z delom v poslovnem svetu, hkrati ima zaključeno dodatno izobraževanje s področja coachinga ali zaključeno katero izmed psihoterapevtskih šol).

 

Tako. Možnosti je veliko, tako za mlade psihologe, ki iščejo prve zaposlitvene priložnosti, kot tudi za delovne organizacije, da spoznajo dodano vrednost, ki jo lahko prinesemo v organizacijo. Seveda pa znamo poskrbeti tudi za dobro razpoloženje in smeh!

Advertisements