Piše: Urška Česnik

Ljudje na delu preživimo več časa, kot ga preživimo s svojo družino. Ljudje na delu preživimo več časa, kot ga preživimo s svojimi prijatelji. Ljudje na delu preživimo več časa, kot ga namenimo spanju. In tudi ko nismo v službi, o njej pogosto razmišljamo! Zakaj torej še vedno ogromno ljudi v svojem delu ne uživa, ampak nanj gleda zgolj kot na vir prihodka?

Moja prva služba je trajala manj kot 2 meseca. Poletje po maturi sem se odločila zaslužiti čim več denarja, da bi si lahko privoščila zaslužene počitnice. Moja edina naloga je bilo zlaganje umazane posode v pomivalni stroj in čiste posode nazaj v omare. Največja raznolikost in izziv mojega dela se je pojavil ob zlaganju kozarcev za ledeno kavo, ki so se zaradi svoje velikosti pogosto okrušili. Ko sem se po mesecu dni vprašala, ali bi to delo želela opravljati celo življenje, je bil odgovor ne. Odgovor pa ni bil nikalen, ker nisem bila zadovoljna s plačilom. Odgovor ne je ravno nasprotno izviral iz dejstva, da na delo ne gledam izključno kot na medij za zaslužek. In zavedala sem se, da v trenutnem delovnem okolju ne vidim priložnosti, da bi lahko uporabila vse svoje veščine in izkoristila svoje talente, ter za delo hkrati ostala motivirana dalj časa.

Eden od kriterijev, na osnovi katerih ljudje ocenjujemo stvari, dogodke in ljudi, so vrednote. Vrednote predstavljajo nekakšen notranji kažipot, ki nam pomaga ocenjevati minule ali trenutne dogodke, zavzemati različne občutke in čustva do njih in se usmerjati k njim ali stran od njih. Vrednote usmerjajo naša vedenja, odločitve, ki jih sprejemamo, in se vsakodnevno odražajo skozi vse dele našega življenja, tudi dela.

Za dolgoročen uspeh organizacija svojim zaposlenim vrednot ne more prisilno odrediti. Niti jih ne more vodstvo samostojno izbrati za zaprtimi vrati in jih z zaposlenimi zgolj podeliti. Vrednote mora organizacija sooblikovati skupaj s svojimi zaposlenimi. Poti sooblikovanja vrednot pa je več in nobena ni napačna. Esther McMorris, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja »Nine Feet Tall«, ki se opiše kot ekspert za transformacijo podjetij, predlaga tri ključne korake do oblikovanja organizacije, ki jo vodijo njene vrednote.

Prvi korak je zaposlovanje oziroma izbira pravih ljudi. Pogledati moramo onkraj življenjepisa in izobraževalnih uspehov ter poiskati posameznika, ki se bo z našo organizacijo najbolje ujemal v vrednotah, ki jim sledimo. Ljudi lahko naučimo potrebnih veščin, ne pa želene osebnosti. Pozorni moramo biti že na selekcijskem intervjuju in s pravimi vprašanji posredno in neposredno preverjati vrednote izbranih kandidatov za delo. Drugi korak je motivacija. Ko zaposlimo prave ljudi, moramo ugotoviti, kaj jih motivira, da so pri svojem delu uspešni. Ali so jim pomembni rezultati, ali želijo graditi ekipe za sodelovalno delo. Jim več pomeni varnost ali raznolikost dela? In to najlažje preverimo na zelo preprost način – vprašamo jih in se po svojih močeh prilagodimo njihovim potrebam. Tretji korak je ustvarjanje ustreznega delovnega okolja. Okolja, v katerem so lahko zaposleni učinkoviti. Če zaupamo svoji presoji, vemo, da smo zaposlili prave in pametne ljudi. Zaupajmo jim. Podarimo jim svobodo in jim omogočimo, da dobro delajo. Odstranimo moteče dejavnike, ki jih ovirajo in jim omogočimo, da izrazijo najboljšega sebe. Seveda mora vodstvo obdržati ravno dovolj kontrole, da ve, kaj se v organizaciji dogaja, a hkrati ne preveč, da se delavci še vedno čutijo odgovorne in svobodne.

Pot sooblikovanja vrednot ni nikoli lahka. Na svoji poti lahko koga izgubimo, saj tako kot organizacija izbere posameznika, tudi posameznik izbere organizacijo. Za obe strani je pomembno vedeti, kaj so ključni elementi in bistvo, od katerega ne odstopajo, in na katerih področjih so prilagodljivi. Pomaga pa nam lahko misel, da ne gradimo organizacij, ampak gradimo ljudi. Te pa bodo nato zgradili našo organizacijo, saj konec koncev, organizacija so ljudje!

 

---

Več o avtorici bloga:

Sem Urška Česnik in sem študentka magistrskega programa Psihologije in Pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Oklicala bi se za prostovoljko in mladinsko delavko v različnih nevladnih organizacijah. Preko interaktivnih delavnic in treningov z mladimi obravnava različne izbrane teme in prispevam k sooblikovanju programov v evropskem mladinskem sektorju. Uživam v naravi, še posebej v gozdu. S prihodom toplih večerov pa se veselim prijateljskih debat pozno v noč in s pogledom na Ljubljanski grad.