Pred kratkim je bil v časniku Dnevnik objavljen članek na temo učinkovitosti v povezavi z delovnikom na delovnem mestu. V njem je sodelovala tudi izr. prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugim nas članek tako zaposlene kot tudi zaposlovalce ogovarja takole: “Osemurni delovnik je okostenel ostanek preteklosti, ki bo nujno potreboval posodobitev. Tako delodajalci kot zaposleni se morajo zavedati, koliko časa so zares učinkoviti, in na podlagi tega oblikovati delovni proces.” Število podjetij, ki se odločajo, da zaposlenim nudijo fleksibilen delovni čas, narašča. Zakaj je temu tako, kaj je privedlo do tega? In kakšne so pravzaprav prednosti takega načina?

“V vsaki delovni organizaciji bi bilo dobrodošlo raziskati, koliko časa so delavci res aktivni in koliko časa pasivno čakajo do ure, ko se morajo ‘štempljati.‘” izr. prof. dr. Eva Boštjančič

Učinkovitost slovenskega delavca lahko v povprečju ocenimo na šest ur na dan, saj sta v osemurnem delovniku torej dve uri namenjeni socialnemu druženju, spletnemu postopanju ali organizaciji stvari za zasebno življenje.

Članek se med drugim dotakne tudi fleksibilnosti delovnega časa v povezavi s posameznikovo učinkovitostjo in zadovoljstvom zaposlenih, kar še posebej pritegne generacijo Y.

“Res je, da so določena delovna mesta vezana na uradne ure in na proizvodni proces ter fleksibilnost ni mogoča. A vseeno je danes vse več intelektualnih poklicev, kjer lahko posameznik svoje delo opravlja ne le znotraj časovnega okvira med 8. do 16. uro.” izr. prof. dr. Eva Boštjančič

Več pa na sledeči povezavi do članka. Vabljeni k ogledu prispevka!