Piše: Nejc Ašič
Katedra za psihologijo dela in organizacijo s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je odzvala akciji Slovenske filantropije Dan za spremembe, o kateri smo na naši spletni strani že pisali. Skupaj s študenti in študentkami psihologije pa je katedra k omenjeni akciji prispevala ustvarjalne izdelke ter zanimiva razmišljanja.
Glavni namen letošnje akcije Dan za spremembe je, da z različnimi aktivnostmi opozarjamo na odkrite in prikrite, neformalne in institucionalne oblike diskriminacije v povezavi z zaposlovanjem in delom. Glavni namen akcije je, da spodbujamo medsebojno spoštovanje, sprejemanje raznolikosti, strpnost, spoštljive medosebne odnose. Sporočilo akcije pa je tudi, da prevzemamo odgovornost za svoje odločitve in (ne)dejanja.
Katedra za psihologijo dela in organizacije je pretekli teden gostila dva ugledna predavatelja, ki sta študentke in študente psihologije tako na dodiplomskem kot podiplomskem študiju opolnomočila s posebnimi znanji s področja diskriminacije na delovnem mestu. Predavala sta red. prof. dr. Roman Kuhar (dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) in doc. dr. Mirko Prosen (z Univerze na Primorskem Fakultete za vede o zdravju).
Študentke in študenti psihologije pa so pod mentorstvom katedre za psihologijo dela in organizacije v sklopu seminarja pripravili posebne izdelke, ki so odražali njihovo lastno refleksijo na temo letošnje akcije Dneva za spremembe.
Tako so študentke in študenti v skupinah pripravili plakate na temo preprečevanja diskriminacije na delovnem mestu. Pri tem so izhajali iz definicije diskriminacije na delovnem mestu.
Diskriminacija v povezavi z delom se nanaša na dejavnosti delovne organizacije in/ali oseb znotraj te, ki za osebo ali skupino oseb ustvarjajo nepoštene in nepravične pogoje, katerih posledica je sistematično zmanjšana zmožnost te osebe ali skupine za delo, ali pa ti pogoji osebo ali skupino ovirajo ali prikrajšajo za različne pravice in priložnosti v povezavi z delom.
Nato so se študentje in študentke ‘ocenili’ med seboj, in sicer so izglasovali najboljše plakate po njihovem mnenju. Tako so plakati, ki so po mnenju študentov najboljši, razstavljeni na razstavi utrinkov od 2. do 8. aprila na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
In kaj so bila sporočila študentov in študentk na njihovih plakatih? Kako, menijo, bi lahko zmanjševali diskriminacijo na delovnem mestu?
Eden izmed plakatov študentov in študentk je skušal ozavestiti, da ima pravzaprav vsak od nas predsodke. “Ali imam predsodke?” “Ne!” “Ne laži, raje jih ozavesti!” – je bilo tako eno od sporočil študentov in študentk. V svojih plakatih so se osredotočali tudi na to, kako naj bodo podjetja delavcem čim bolj prijazna. Prav tako so premišljevali o tem, kaj lahko psiholog naredi za to, da bodo delavci s pomočjo njega čim bolj srečni. Premišljevali so o ustrezni klimi na delovnem mestu, o ustrezni komunikaciji in o etičnem vodenju. Reflektirali so, kako zmanjševati diskriminacijo glede na spol, starost, spolno usmerjenost in raso. Prav tako pa so premišljevali, kako strukturirati delovno mesto, kjer bi bilo čim več spoštovanja med sodelavci in strpnosti. Zbrane plakate študentov in študentk pa si lahko ogledate v spodnji galeriji.
Na razstavi je možno videti tudi utrinke s predavanj gostujočih predavateljev, hkrati pa so razstavljeni tudi drugi izdelki iz niza dogodkov, ki jih je omenjena katedra organizirala. Prisrčno ste vabljeni, da si razstavo tudi ogledate in s tem ozavestite, kaj je diskriminacija na delovnem mestu in kako jo preprečevati.
Tako študentke in študentje psihologije skupaj z mentoricama izr. prof. dr. Evo Boštjančič in doc. prof. dr. Katarino Babnik skupaj z izvedenim nizom dogodkom akcijo podpirajo ter si želijo, da bi bilo diskriminacije na delovnem mestu v Sloveniji čedalje manj. In kot pravi eden izmed plakatov študentk – “Imaš predsodke? Ozavesti jih!” In naj bo ozaveščanje prvi korak k odpravljanju diskriminacije na delovnem mestu.
psihologijadela.com 