Piše: Nina Zupanič

Zamislite si, da se prijavljate na delovno mesto x. Vstopite v sobo in tam vas na vaše presenečenje pričaka robot. »Dober dan, ste pripravljeni na razgovor?«, vas ogovori. Če je bila to včasih znanstvena fantastika, smo se danes precej približali takšnim razgovorom. V prihodnosti bo to najbrž naša realnost.

Na prvi pogled se selekcijski postopki ne zdijo težavni. Vendar velikokrat pozabljamo, da se na  določeno delovno mesto lahko prijavi ogromno ljudi, med katerimi mora organizacija prepoznati ustreznega kandidata. Zato si ponekod organizacije že pomagajo z roboti. Sicer to še niso pravi roboti, govorimo lahko o posebnih algoritmih znotraj računalniških programov, ki lajšajo postopke selekcije.

Do danes je bilo razvitih mnogo računalniških programov, ki služijo različnim namenom. Pomagajo lahko pri: selekcijskih postopkih in analizi življenjepisov, analizi delovnega mesta, načrtovanju posameznikove kariere, premestitvi delavca znotraj organizacije na drugo delovno mesto in odgovarjanju kandidatovim vprašanjem o delovnem mestu.

Vsak računalniški program deluje malo drugače. Vendar v grobem programi namenjeni selekciji iz baze podatkov iščejo kandidate, ki ustrezajo postavljenim kriterijem. Kriterije in uvodna vprašanja določi delodajalec oz. kadrovnik sam ter jih vnese v program po katerem selekcija deluje. Potencialni kandidati se lahko iščejo iz že obstoječih baz podatkov na različnih internetnih straneh ali iz baze podatkov organizacije, v katero so kandidati ob prijavi na delovno mesto oddali zahtevane podatke. Program nato izbere ustrezne kandidate. Določeni programi delodajalcu celo prikažejo, kako je odločanje potekalo oz. zakaj so izbrali določenega kandidata. Nekateri programi so zmožni izvesti celo spletni intervju. Vse, kar mora delodajalec sedaj storiti, je, da se odloči med najboljšimi kandidati.

PREDNOSTI RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV

Menim, da imajo takšni selekcijski postopki kar nekaj prednosti. Vsi kandidati so obravnavani enakovredno in objektivno. S tem se lahko v postopkih selekcije ognemo diskriminaciji. Namreč, kadrovnik si lahko tudi nehote ustvari določeno podobo o človeku in ga zaradi te ne sprejme na delovno mesto. Pri računalniških programih pa je poudarek na znanju in izkušnjah, ki jih posameznik ima in ne na njegovem izgledu in drugih značilnostih. Daniel Rogasic iz Ikee Rusija meni, da so selekcijski postopki lahko časovno potratni in obširni. Ravno uporaba računalniškega programa za selekcijo jim je omogočila, da so te postopke pospešili. Po drugi strani računalniški program ni utrujen, ne potrebuje spanja ali bolniškega dopusta. Za razliko od ljudi zagotavlja vedno enako kakovost dela in lahko delujejo 24h na dan.  Slednje je veliki plus za globalna podjetja, saj se ne rabijo usklajevati glede časovnih razlik. Ognejo se lahko celo prevajalcem. Danes so takšni programi tudi zelo učinkoviti in za delodajalca cenovno ugodni.

Primer učinkovite prakse je Robot Vera, ki jo je naredilo rusko start up podjetje. Vera se ukvarja s selekcijo kadra in vodenjem spletnih intervjujev. Po navedbi podjetja lahko najde ustrezne kandidate 10-krat hitreje kot človek in zniža število prijav na 10% najboljših kandidatov. Uporabilo jo je že več kot 200 podjetij po svetu, med njimi tudi Ikea, Pepsi in L’Oréal. Naj še omenim, da je zmožna govoriti 68 različnih jezikov. Več o Verinem selekcijskem postopku lahko izveste na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=ZxsPYlETN4U

ALI POTEMTAKEM SPLOH POTREBUJEMO KADROVNIKA?

Odgovor na to vprašanje se glasi da. Trenutno so programi še v začetni fazi delovanja in ne morejo v celoti nadomestiti človeka. Zaenkrat so neuspešni pri razločevanju sarkazma, humorja, laganja in prepoznavanja socialno zaželenih odgovorov, kar izkušen kadrovnik lahko prepozna. Prav tako so bolj primerni za selekcijo modrih ovratnikov. Med ljudmi pa še vedno prevladuje strah pred roboti. Delno strah viša nezmožnost programov, da bi izražali empatijo in čustva. Pojavijo se lahko tudi različne sistemske napake, ki jih programi sami (še) ne vedo popraviti. Problem predstavljajo prav tako nepredvidljive situacije za katere niso bili programirani, saj se nanje ne vedo odzvati.

Roboti oz. računalniški programi imajo za selekcijo kadra in podobna področja veliki potencial. Zaenkrat še ne morejo delovati popolnoma samostojno, vendar so v kombinaciji s kadrovniki zelo učinkoviti pri selekciji kadra. Nekoč drag in zamuden postopek selekcije bo z uporabo računalniških programov postal hitrejši, bolj učinkovit in cenejši.

---

O avtorici bloga:

Sem Nina Zupanič, študentka magistrskega programa psihologije. Ko po spletu ne brskam za psihološkimi temami, me lahko najdete ob lončku kave s prijatelji na klepetu. Rada tudi tekam in hodim v naravo.