Snovalsko razmišljanje

Snovalsko razmišljanje (ang. Design thinking) izhaja iz metod, ki primarno izvirajo iz oblikovalske prakse, pri čemer se ne nanašajo zgolj na končno formo izdelkov temveč na sam princip razvoja tako izdelkov kot storitev (Brown, 2008). Oblikovanje dandanes ni le končna pika na i, ki da nekemu izdelku estetske elemente, ki ga naredijo bolj privlačnega za končne uporabnike. Dandanes je pri oblikovalcih v ospredju poleg estetike predvsem uporabnost (Brown, 2008). Snovalsko razmišljanje vključuje občutljivost in metode oblikovalca z željo po uskladitvi potreb ljudi (uporabnikov) s tistim, kar je tehnološko sploh možno ustvariti in tistim, kar lahko poslovna strategija pretvori v vrednost za končnega uporabnika in tržno priložnost (Brown, 2008).

GLAVNE ZNAČILNOSTI SNOVALSKEGA RAZMIŠLJANJA

Osredotočenost na končnega uporabnika, ki ga z različnimi pristopi skuša razumeti
Kreativnost (Iskanje rešitev, ki še ne obstajajo)
Holističnost (reševanja nekega problema se loti v celoti)
Trandisciplinarnost (vključevanje posameznikov in znanj iz različnih področji)
Eksperimentiranje (nove ideje je potrebno preizkusiti) (Zupan in Nabergoj, 2014).

SNOVALSKO RAZMIŠLJANJE GRE SKOZI VEČ FAZ

V literaturi lahko zasledimo, da nekateri omenjajo tri faze skozi katere gre snovalsko razmišljanje, drugi ta proces razširjajo na pet faz ali pa tudi sedem faz. Do razlik prihaja, ker nekateri več faz združijo v eno. Brown (2009; v: Chasanidou, Gasparini in Lee, 2015) govori o (1) empatičnem razumevanju uporabnika, (2) definiranju problema, (3) pridobivanju in oblikovanju idej, (4) oblikovanju prototipov in (5) testiranju.

KJE JE PRISOTNO SNOVALSKO RAZMIŠLJANJE?

Snovalsko razmišljanje je je sicer zelo uveljavljena in trenutno zelo priljubljena metoda v podjetništvu, nekatere fakultete jo vključujejo v proces poučevanja, zelo je prisotna tudi v računalništvu.

Kljub temu, da je metoda zelo uporabljena, je poleg ogromno zgodb o uspehu težko zaslediti empirična raziskovanja dejanske učinkovitosti metode. Menim, da je temu tako, ker pri snovalskem razmišljanju ne moremo strogo govoriti kot metodi ampak je proces ali pa bolje rečeno snovalsko razmišljanje nam ponuja strukturiran okvir znotraj katerega vodimo na rešitev usmerjen proces razmišljan. Kljub pomanjkanju empiričnih raziskav o učinkovitosti samega procesa, so vseeno elementi znotraj procesa, ki se povezujejo z zaželenimi izidi.

Snovalsko razmišljanje lahko tako zasledimo v podjetjih in organizacijah, ki potrebujejo inovativne odgovore na spreminjajoče se zahteve trga in konkurenco in služi kot podporni pristop tako oblikovalcev kot tudi drugih pri soočanju z vrsto poslovnih izzivov (Seidel in Fixson, 2013).

Snovalsko razmišljanje se je izkazalo kot zelo uspešno pri začetnem generiranju inovativnih idej. Nekateri omenjajo povezanost snovalskega načina razmišljanja in inovativnostjo kot tudi dejavniki, ki vplivajo na rast inovativnosti. Snovalsko razmišljanje vključuje tudi delo multidiciplinarnem kolektivu. Višje stopnja multidisciplinarnosti pa se povezuje s širšo paleto znanj, spretnosti in sposobnosti, ki so na razpolago neki ekipi. Pomemben vpliv snovalskega načina razmišljanja na sodelovanje v ekipi je preko spodbujanja divergentnega in konvergentnega mišljenja (Chasanidou, Gasparini in Lee, 2015).

Kljub veliki razširjenosti metode je veliko napisanega in zelo malo empiričnega preverjanja učinkovitosti metode. Tako, da z metodo je v praksi spisanih veliko zgodb o uspehu, ampak po drugi strani ji manjka tista znanstvena utemeljenost.

Podrobneje o snovalskem razmišljanju si lahko preberete v seminarski nalogi Mance Jelenčič.

LITERATURA

Brown, T. (2008). Design thinking. Harvard business review, 86(6), 84.

Chasanidou, D., Gasparini, A. A. in Lee, E. (2015). Design thinking methods and tools for innovation. In International Conference of Design, User Experience, and Usability (pp. 12-23). Springer, Cham.

Dam in Siang (brez datuma) Design Thinking: Get a Quick Overview of the History. Retrieved from https://www.interaction-design.org/literature/article/design-thinking-get-a-quick-overview-of-the-history.

Lojacono, G. in Zaccai, G. (2004). The evolution of the design-inspired enterprise. MIT Sloan management review, 45(3), 75.

Yeager, D. S., Romero, C., Paunesku, D., Hulleman, C. S., Schneider, B., Hinojosa, C., … In Trott, J. (2016). Using design thinking to improve psychological interventions: The case of the growth mindset during the transition to high school. Journal of educational psychology, 108(3), 374.