Piše: Anja Krajnc

»Doba pametnih telefonov nas dela neumne, to je že sedaj jasno,« je v svojem pismu, objavljenem na spletni strani Zdravstvena.info, zapisala anonimna medicinska sestra splošne medicine. Dodala je še: »Naši starši in stari starši niso imeli telefona, da bi zdravnika poklicali za čisto vsako (tudi najmanjšo) težavo, kot to danes delajo pacienti.« Pismo kaže na veliko moč, ki ga ima tehnologija v današnjem času. To, da pacienti lahko pokličejo zdravnika za vsako stvar, ne bi bilo mogoče brez prodora tehnologije.  

Tehnologija je začela prodirati na vsa področja človekovega življenja in prodira na vedno več delovnih mest poklicev, ki delajo z ljudmi ter jim nudijo pomoč. Takšni poklici so na primer zdravstveni delavci (zdravniki, medicinske sestre, klinični psihologi) in poklici kot so psiholog, psihoterapevt, socialni delavec. V nadaljevanju se bom osredotočila na informatizacijo zdravstva in e-svetovanje, ki sta tipična primera, ki kažeta, kako hitro prodira tehnologija tudi na področja, ki niso tehnološka.

Informatizacija v zdravstvu se širi in spodbuja s projektom e-zdravje, ki se nanaša na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu. E-zdravje tako vključuje na primer e-naročanje, e-recept, varno zdravstveno omrežje. Mnenja zdravstvenih delavcev o e-zdravju se precej razlikujejo. V eni izmed slovenskih raziskav je večina zdravstvenih delavcev poročala, da je pri njihovem delu uporaba informacijske tehnologije razmeroma preprosta in obvladljiva ter jim omogoča učinkovitejše opravljanje dela, medtem ko je v drugi raziskavi večina poročala, da je informatizacija pretirana in da e-zdravje diskriminira računalniško nepismene.

Z novimi izzivi zaradi tehnološkega napredka se srečujejo tudi psihologi in psihoterapevti. Vse bolj se širi e-svetovanje (navadno strokovnjaki k e-svetovanju prištevajo tudi terapijo preko spleta), ki se nanaša na svetovanje preko spleta, največkrat preko elektronske pošte. Svetovanje lahko izključno poteka samo preko spleta, nekateri svetovalci oz. terapevti, pa poleg terapije »v živo«, klientom nudijo možnost, da jih po potrebi kontaktirajo preko elektronske pošte in jim tudi tako nudijo pomoč. V Sloveniji smo šele na začetku razvoja e-svetovanja, vendar se to vse bolj razvija. E-svetovanje ima različne prednosti. Najpomembnejša prednost je, da lahko posameznik strokovnjaku zastavi vprašanje v težkih trenutkih, ko si želi, da ga nihče ne vidi in se tako izogne občutkom sramu. Vendar si je pomembno zastaviti vprašanje, ali je lahko e-svetovanje enako učinkovito kot svetovanje »v živo«, kjer strokovnjak dejansko vidi uporabnika in vzpostavi odnos z njim.

Sprašujem se, kam vse to vodi. Po eni strani delo s pomočjo informacijske tehnologije res poteka hitreje in je v mnogih primerih tudi zelo učinkovito. Po drugi strani pa obstaja velika nevarnost, da tehnologija »ogrozi« odnos med strokovnjakom in uporabnikom.

• Zdravstveni delavci na primer poročajo, da si velikokrat ne morejo vzeti dovolj časa za paciente, ker se ukvarjajo s tehnologijo (npr. če zataji sistem, ne morejo poslati e-recepta, ki pacientom omogoči, da dobijo potrebno zdravilo). Tehnologija lahko tako negativno vpliva na kvaliteto odnosa zdravnik-pacient, kar so zdravniki poročali tudi v slovenski raziskavi.
• Menim, da e-svetovanje, še posebej, če to poteka izključno preko spleta, terapevta prikrajša za to, da bi pridobil vse pomembne informacije o klientu. Terapevt namreč ne vidi klientove neverbalne komunikacije. Tako se mora prilagoditi spremembam in se morda tudi pogosto sprašuje, ali klientu nudi ustrezno pomoč, saj ne dobi takojšnje povratne informacije in ne vidi klientovega neverbalnega odzivanja. Terapevt je lahko tudi v dilemi, ali je njegov klient res oseba, za katero se izdaja.
• Problematični so tudi zakasneli odgovori, saj terapevt ne more vedno takoj odgovoriti. Poleg tega se sprašujem, kako se lahko med klientom in terapevtom resnično vzpostavi zaupanje, če se nikoli nista videla.
• Pomembno je tudi vprašanje anonimnosti, saj klient preko elektronske pošte pošilja zelo intimne podatke o sebi. E-poštni računi niso stoodstotno varni. Niti si ne morem predstavljati, kakšne posledice bi bile, če kdo terapevtu vdre v elektronsko pošto.
• Lahko se tudi zgodi, da klient kar naenkrat več ne odgovarja na terapevtovo pošto, kar lahko terapevta spravi v stisko. Klienti velikokrat pričakujejo, da bo terapevt na vsa njihova vprašanja odgovoril v enem samem mailu, medtem ko terapevt pričakuje, da bo komunikacija med njima potekala dlje časa.

Tehnologija lahko tudi ovira zaposlenega pri postavljanju jasne meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Zdravstveni delavci pogosto nosijo “delo” domov. Pacient jih na primer pokliče izven delovnega časa zaradi svoje težave, kar samo še dodatno spodbuja, da razmišljajo o svojih pacientih. Ogroženi so lahko tudi družinski odnosi strokovnjakov. V raziskavi izvedeni na Kitajskem so ugotovili, da so svetovalni delavci zaposleni na fakultetah imeli manj časa za družino, ker so doma odgovarjali na elektronsko pošto svojih uporabnikov. Študentje so jih lahko poklicali tudi izven njihovega delovnega časa. Če si delavci ne znajo postaviti meje med poklicnim in zasebnim življenjem, lahko pride tudi do izgorelosti. Mislim pa, da si nihče ne želi strokovnjakov, ki bodo izgoreli in izčrpani ter tako ne bodo učinkovito opravljali svojega dela.

Tehnologija nam lahko olajša življenje, vendar ob njej ne smemo pozabiti, da smo še vedno ljudje. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poklicih, kjer poteka delo z ljudmi, je učinkovita le do te mere, dokler ne začnejo zaposleni zaradi nje zapostavljali odnosov z uporabniki. Pomembno je tudi, da zaposleni ne dovolijo, da jim uporaba tehnologije onemogoča, da bi postavili jasno mejo med poklicnim in zasebnim življenjem. Zato bo velik izziv v prihodnosti postavljanje jasne meje, do katere lahko tehnologija prodre in vpliva na delovna mesta strokovnjakov, katerih primarna naloga je pomoč ljudem.

---

O AVTORICI BLOGA

Anja Krajnc je študentka 1.letnika magistrskega študija psihologije. Znotraj psihologije jo najbolj zanimata klinična psihologija in obča psihologija. V prostem času se veliko ukvarja z glasbo, in sicer igra klavir. Zelo rada potuje in raziskuje nove kraje.