Na naši strani večkrat objavimo preglede vprašalnikov na določeno temo. Objavljen je bil pregled vprašalnikov delovnih vrednot, danes pa vam predstavljamo pregled vprašalnikov kritičnega mišljenja pri zaposlenih.
Avtorice: Ivana Matovina, Mara Milič in Hana Weis
Kritično mišljenje
Kritično mišljenje lahko opredelimo kot sposobnost za prepoznavanje in analiziranje problemov ter ocenjevanje pomembnih informacij z namenom doseči primeren zaključek (Watson in Glaser, 2012). Moon (2008, v: Watson Glaser Critical Thinking Appraisal, b.d.) prav tako kritično mišljenje opredeljuje kot sposobnost upoštevati mnogo informacij iz različnih virov, obdelovati te informacije na ustvarjalen in logičen način, jim ugovarjati in jih analizirati ter priti do premišljenih zaključkov, ki jih lahko branimo in utemeljimo. Kritično mišljenje lahko opišemo tudi kot zavesten proces, ki ga izvaja oseba, da razišče situacijo ali problem iz različnih vidikov (Angelo, 1995, v: French, Hand, Therrien in Valdivia Vazquez, 2012). Takšno raziskovanje omogoča posamezniku, da nenehno razvija sposobnosti splošnega mišljenja in se nauči prenosa sposobnosti iz enega na drugo področje (Norris, 1988, v: French idr., 2012) oziroma, da spodbuja razvoj sposobnosti za določeno področje (npr. matematika, podjetništvo, psihologija) in učna okolja (SanMillan-Maurino, 2007, v: French idr., 2012). Sposobnosti kritičnega mišljenja torej vključujejo sposobnost za oblikovanje prepričljivega in močnega argumenta, sposobnost za analiziranje in sintetiziranje dosegljivih informacij, sposobnost za ustvarjanje predpostavk in sklepov ter sposobnost za ocenjevanje informacij in izpeljavo zaključkov, ki so podprti (Watson Glaser Critical Thinking Appraisal, b.d.).
Posameznik, ki je izurjen v kritičnem mišljenju, je nekdo, ki lahko zazna razliko med logičnim sklepanjem in osebnim mnenjem. Kritično mišljenje je pomemben dejavnik v našem življenju, ki ga je težko doseči. Na kritično mišljenje vpliva naš vidik na stvari in tudi kako vidimo stvari okrog nas. Glavni namen pri uporabi kritičnega mišljenja je tako ustvariti uravnoteženo delovanje, ki združuje dejstva in spretnosti, ki so bile pridobljene preko različnih izkušenj, v smeri nenehnega izboljševanja (Akyüz in Samsa, 2009; Ayad, 2010, v: Saadé, Morin in Thomas, 2012).
In zakaj je pomembno, da merimo kritično mišljenje na delovnih mestih? Slabe veščine kritičnega mišljenja se lahko kažejo na več načinov, npr. kritične in drage napake, ponavljajoče se napake, slabe odločitve, neuspešni sistemi, neukrepanje, ko je potrebno ukrepanje, dajanje slabih nasvetov, netočne predpostavke, slabo oblikovanje programov usposabljanja, slaba ocena izobraževalnih programov, pomanjkanje predvidenih ukrepov itd. Procesi razumevanja ljudi in reševanja problemov so zelo kompleksni, vendar jih je mogoče analizirati, izmeriti in izboljšati.
Vprašalniki
Pogosto uporabljen pripomoček za merjenje kritičnega mišljenja je Watson-Glaser Critical Thinking Appraisal (W-GCTA), ki meri kakovost in globino kritičnega razmišljanja. Baterija testov Critical Reasoning Test Battery II (CRTB2) ločeno meri verbalno in numerično kritično razmišljanje, sestavljajo pa jo scenariji, katerih vsebina je povezana s poslovnim svetom. Halpern Critical Thinking Assessment (HCTA) prav tako sestavljajo scenariji, meri pa priklic kot tudi prepoznavo. HCTA je primeren za široko starostno skupino in se uporablja v izobraževalne namene ter pri kadrovanju.
Vprašalniki, opisani v seminarski nalogi so naslednji:
- Watson-Glaserjevo ocenjevanje kritičnega mišljenja (Watson in Glaser, 2012),
- Kalifornijski dispozicijski inventar kritičnega mišljenja (Facione in Facione, 1992)
- Halpernova ocena kritičnega mišljenja (Halpern, 2010)
- Testna baterija kritičnega mišljena – 2. izdaja (Psytech International Ltd, 2004)
Podrobneje o njih si lahko preberete v seminarski nalogi Ivane Matovina, Mare Milič in Hane Weis.