Veliko smo že govorili o etiki in pravičnosti znotraj organizacij in upravljanja s človeškimi viri. Danes si lahko preberete o pravični trgovini, ki ponuja izdelke, ki so narejeni znotraj posebnega sistema.

---

Avtorica: Karin Križman

O Živi Lopatič in Zavodu 3Muhe

Živa Lopatič vodi gibanje za pravično trgovino v Sloveniji že 10. leto. Poleg tega je vodja trgovine 3Muhe in soustanoviteljica zadruge in kavarne Buna. Ideja kavarne in zadruge je ta, da udejanja to, o čemer pravična trgovina govori – kavo uvažajo, pražijo, jo prodajajo ter jo pripravljajo za goste kavarne. Na praktični način prikazuje, da se da delati na drugače, če si tega želiš. Namen Zavoda za pravično trgovino 3Muhe, v katerega lasti je tudi pravična trgovina 3Muhe, je ozaveščanje o tem, zakaj pravična trgovina kot sistem ali gibanje sploh obstaja ter zakaj je pomembno da obstaja. Hkrati pa je namen tudi trgovina sama, da lahko ljudem, katere ozaveščamo o pravični trgovini, ponudimo alternativo oziroma izdelke, ki so narejeni znotraj tega sistema. Ena glavnih nalog pravične trgovine nasploh, pa je tudi vplivanje na sprejemanje zakonodaje (predvsem na Evropskem nivoju), da bi le-ta vključevala načela pravične trgovine.

Kaj sploh pomeni izraz pravična trgovina?

Medtem ko konvencionalna mednarodna trgovina temelji na izkoriščanju, ji pravična trgovina konstantno postavlja ogledalo in je popolnoma nasproten sistem konvencionalni trgovini, ki ljudi sili, da delajo stvari, ki zanje niso dobre. Pravična trgovina zagotavlja, da za izdelek ali surovino plačamo višjo ceno od proizvodnih stroškov, zagotavlja popolno transparentnost pri trgovanju ter s proizvajalci vzpostavlja dolgoročna sodelovanja, s čimer jim zagotavlja večjo varnost in stabilnost. Hkrati pa pri trgovanju tudi kar nekaj zahteva. Zahteva, da v pridelavo ni vključeno otroško delo, da so ženske in moški enako plačani za enako opravljeno delo, da imajo delavci dostojne pogoje za delo in da varujejo okolje, v katerem delujejo. 

Mislim, da si večina ljudi pod pravično trgovino predstavlja predvsem etično ravnanje do delavcev in upoštevanje pravic delavcev. Vendar pa to ni edino področje, na katerem pravična trgovina deluje. Na katerih področjih še pripomore k bolj etičnemu ravnanju in posledično k boljšemu svetu?

Največji problem pri mednarodnem trgovanju je kršenje človekovih pravic oziroma s tem povezanih delavskih pravic. Delavci niso dovolj plačani za svoje delo, delajo v nevzdržnih in neprimernih delavnih pogojih (delajo predolge delavnike, so izpostavljeni kemikalijam, nimajo ustrezne zaščitne ali delavske opreme ipd.), uporabljajo otroško delavno silo in ženske niso plačane enako kot moški. Najcenejša delavna sila so zasužnjeni otroci, ki jih je še vedno več deset milijonov. Zasužnjeni delavci pa po pravični trgovini niso le tisti, ki delajo ‘v okovih’, temveč tudi tisti, ki ne delajo za zasluženo plačilo ter so ujeti v industrijo, ker ne vidijo izhoda. Pravična trgovina tako rešuje vsa našteta izpostavljena področja človekovih pravic. 

Drugo področje, na katerem deluje pravična trgovina, pa je ohranjanje in zaščita okolja. V resnici sta obe področji povezani. Kaj ti pomagajo človekove pravice, če si ne moreš iz pipe natočiti čiste vode oziroma kaj ti pomaga čista voda, če za tabo stoji nekdo, ki te bo prisilil v delo ali te zlorabil? Eno z drugim je zelo povezano. Kolikor se po svetu bori za okolje in kolikor je organizacij za zaščito okolja, se veliko manj govori o človekovih pravicah. Pravična trgovina je tako ena redkih, ki združuje in povezuje obe področji in daje tudi več poudarka na človekove pravice. Vseeno pa eno brez drugega ne more delovati.

Katerih etičnih problemov pa pravična trgovina ne rešuje?

Pravična trgovina se trenutno veliko ukvarja s področjem dostojnega plačila (ang. living wage). To je plačilo, ki bi ga moral človek prejemati, da lahko dostojno živi, da si lahko privošči kakovostne surovine za prehrano, da lahko šola otroke, da si lahko vzame in privošči kvaliteten prosti čas in podobno. Veliko te debate se trenutno odvija v okviru pravične trgovine, in sicer kako dostojno plačilo za življenje smiselno določiti in zagotavljati. Druga stvar, o kateri se veliko govori, pa je sodelovanje med državami globalnega severa (ang. project Nord-Nord). Če je pravična trgovina do sedaj reševala probleme in delavna razmerja med državami globalnega severa (razvite države) in globalnega juga (nerazvite države), se sedaj usmerjajo na vzpostavljanje primernega sodelovanja med državami globalnega severa med sabo. Da se v sistem lahko vključujejo tudi države, ki delujejo nam bližje, kot so na primer države Balkana.

Dejstvo pa je tudi, da imamo vsi mi vedno manj pravic ter da izkoriščanje prihaja nam vedno bližje. Zaradi tega bo vedno bolj pomembno, da se o tem ozavešča in na to opozarja ter da se vzpostavljajo alternative, ki prikazujejo možnost za drugačno, bolj pravično trgovanje.

Ob raziskovanju sem ugotovila, da so nekatere znamke na določenem trgu vključene pod pravično trgovino, na drugem pa ne. Kit Kat je v Veliki Britaniji na primer vključen pod pravično trgovino, medtem ko v Ameriki ni. Zakaj mislite, da je tako?

Zato ker je v Veliki Britaniji ozaveščenost ljudi o pravični trgovini na precej visokem nivoju. V Veliki Britaniji so tako skoraj vsi izdelki ali vsaj določene surovine izdelkov pridobljene po načelih pravične trgovine. Podjetja so namreč ugotovila, da morajo imeti za trg v Veliki Britaniji certifikate, če želijo izdelek prodati naprej. Hkrati pa na drugem trgu zaradi manjše ozaveščenosti uporabnikov certifikatov ne potrebujejo, zaradi česar surovine še vedno kupujejo od proizvajalcev, ki ne sledijo načelom pravične trgovine. Zato tudi niso vsa podjetja vključena pod pravično trgovanje.

Zakaj po vašem mnenju prihaja do etično spornih ravnanj?

Na svetu danes ni problem, da ne bi bilo zakonodaje, ki bi prepovedovala otroško delo. Če za primer vzamemo kakav, ki je surovina, v pridelavo katere je v največji meri vključeno otroško delo, se ga največ pridela na Slonokoščeni obali in v Gani. Samo v tih dveh državah ocenjujejo, da je več kot dva milijona zasužnjenih otrok, pri čemer imata obe državi v zakonodaji prepoved otroškega dela. Problem se pojavi pri uveljavljanju in sledenju zakonom. Če pri nas rečemo, da je prepovedano otroško delo, je zakonodaja dovolj močna, da je posledično otroškega dela minimalno. 

Danes bi morali živeti v svetu, kjer je za vse dovolj. Tako pa imamo na eni strani ljudi, ki si lahko privoščimo majčko za 5 € in se nam zdi, da je to naša pravica. Nekdo pa mora vseeno plačati preostalih 25 €, kolikor majčka stane. In to s svojim zdravjem, življenjem, z življenjem svojih otrok in z okoljem, ki trpi. Trg in kapital torej narekujeta zahteve na trgu, zaradi česar se je trgovanje oblikovalo v takšnega, kakršen v največji meri prevladuje na svetu danes.

Etično sporna ravnanja torej v veliki meri dopuščamo potrošniki. Kaj bi rekli, da so lastnosti potrošnikov, ki dopuščajo etično sporna ravnanja pri trgovanju?

Definitivno nepoznavanje ozadja trgovanja in izvora izdelkov. Ljudje se ne zavedamo, od kje prihajajo izdelki na policah v trgovinah. Predvsem pa se ne sprašujemo. Odkar imamo način življenja, ko gremo po vse kar rabimo v trgovine, se poznavanje izdelkov izgublja. Danes ne vemo več kako so stvari narejene, iz česa so narejene, od kod prihajajo surovine, kako se pridelujejo in podobno. Ne zaradi tega, ker si ne bi želeli, vendar ker so nam ti izdelki nekaj tako vsakdanjega, da se o tem nihče ne sprašuje. Če vzamemo za primer kavo, se največ pogovarjamo o znamkah, hkrati pa ničesar o njenem izvoru ne moremo izvedeti iz embalaže, saj na njej ni nič napisano. To pomanjkanje informacij je dosegla industrija, hkrati pa smo kot potrošniki to dopustili, ker se o informacijah o izvoru nismo in se ne sprašujemo.

Poleg tega pa je velik problem nesposobnost odrekanja svojemu lastnemu udobju. Dejstvo je, da so stvari, ki se prodajajo v okviru pravične trgovine, luksuzne dobrine, katere mi dojemamo kot nekaj vsakdanjega in nekaj, kar nam pripada. Kaj bi se zgodilo, če bi ljudem rekli, da bi morali za skodelico kave, ki je narejena dobro in etično, plačati na primer 3 €, še enkrat več kot plačamo sedaj? Ali smo pripravljeni to narediti? Normalno nam je, da imamo sladkor, čeprav ga ni skoraj nič lokalno pridelanega. Normalno nam je, da jemo jagode januarja, da dobimo bučke celo leto in podobno. Ampak vse to nam ne bi smelo biti normalno. 

Zakaj bi potrošniki želeli kupiti izdelke, ki so skladni z načeli pravične trgovine?

Ko se enkrat začnemo zavedati kaj kupujemo in kaj podpiramo s svojim denarjem, potem začnemo razmišljati, da s svojim denarjem morda ne bi več podpirali tega. Prav tako pa so vsi izdelki pravične trgovine tudi veliko bolj kakovostni. Velikokrat ljudje izdelke pravične trgovine kupujejo, ker so se navadili na kakovost in ne izključno zaradi tega, ker bi podpirali pravično trgovanje. 

Kakšno je stanje v Sloveniji, glede ozaveščenosti ljudi o pravični trgovini?

Mislim, da v Sloveniji ljudi, ki še ne bi slišali za pravično trgovino, ni prav veliko. Tudi v trgovinah je pri nas že zelo veliko izdelkov, ki so certificirani, zagotavljajo kakovost in hkrati nižjo ceno od biološko pridelanih izdelkov. Zaradi tega jih ljudje tudi kupujejo. Na ozaveščanju o pravični trgovini v Sloveniji delujemo že več kot 18 let. V Veliki Britaniji je do spremembe, ki jo vidimo danes, prišlo po 60 letih delovanja na tem področju. Mislim, da bomo tudi mi čez 40 let na to gledali drugače. Vseeno pa je pomembno dejstvo, ki vpliva na vedenje Slovencev kot potrošnikov to, da nikoli nismo bili kolonizatorji. Kot narod se ne zavedamo tega, da imamo vpliv na cel svet in posledično te odgovornosti ne znamo, hkrati pa tudi nočemo sprejeti. Zavedanje prebivalcev držav, ki se zavedajo svojega vpliva na cel svet, je veliko lažje doseči.

Kako mislite, da lahko vplivamo na potrošnike, da se pravično trgovanje poveča?

Ljudje delujemo na zelo različne načine. Na ene ljudi deluje, da jim pokažeš filme, podatke ali na drugačne načine zagotoviš, da izvejo kaj se dogaja zaradi prevladujočega načina trgovanja. In posledično svojo potrošnjo spremenijo. Drugi so jezni, ker si jim te podatke pokazal, ker se s tem nočejo soočiti. Eni si najdejo druge izgovore, zakaj se načel pravične trgovine ne morejo držati (npr. izdelki so za njih predragi). Nikogar pa ne moreš v nič prisilit, zaradi česar je naš namen ta, da predvsem ozaveščamo in dajemo ljudem zgled in alternative, kako lahko delujejo drugače in boljše. In pa počasni koraki. V današnjem svetu in z današnjim načinom življenja ni lahko na enkrat spremeniti vsega. Prav tako je bolje, da uspemo spremeniti en delček svojega potrošništva, pa čeprav majhen, kot pa ničesar.

---

O AVTORICI:

Sem študentka psihologije v Ljubljani. V prostem času se ukvarjam s številnimi prostovoljstvi, in sicer z ustvarjanjem psiholoških vsebin in s spletnim psihološkim svetovanjem pri Društvu Kameleon in s svetovanjem na telefonu za klic v stiski Prisluhnem ti, poleg tega pa je ena mojih največjih strasti taborništvo, kjer sem že vrsto let aktivna pri vodenju društva tabornikov v Grosuplju. Rada preživljam čas v naravi, potujem, se ukvarjam s športom, predvsem pa odkrivam nove stvari, ki me zanimajo. Vse kar počnem, delam z veseljem in namenom, da lahko sebi in drugim nekaj dam.