Uporaba memov kot projekcijske tehnike v organizacijskem okolju

V delovnem okolju postaja uporaba memov kot projekcijske tehnike inovativno orodje za analizo organizacijske klime in kulture. Memi omogočajo neformalno izražanje zaposlenih ter vpogled v njihove misli in občutke na način, ki presega standardne metode, kot so anketni vprašalniki in intervjuji. Ta pristop ne zahteva veliko virov in omogoča pridobivanje pomembnih informacij, ki so pogosto skrite ali težko izražene v formalnih pogovorih. Za analizo pa potrebujemo dovolj znanj in dobre analitične sposobnosti.

Avtorica: Eva Boštjančič

Memi izhajajo iz kulturne teorije Richarda Dawkinsa (2006), ki jih opredeljuje kot „kulturne gene“, ki se replicirajo in širijo med ljudmi z oponašanjem in prenosom informacij. V organizacijskem kontekstu memi delujejo kot orodje za izražanje kolektivnih prepričanj, norm in vrednot (Shifman, 2014). Njihova uporaba v delovnih organizacijah omogoča vpogled v mnenja zaposlenih ter spodbujanje dialoga o ključnih vprašanjih, kot npr. zadovoljstvo z delom, delovne vrednote, izobraževanje ipd.

Zakaj jih je smiselno vpeljati v organizacijo?

Uporaba memov v organizacijah s sabo prinaša več prednosti:

Izražanje mnenj in čustev: Memi omogočajo zaposlenim, da skozi humor ali sarkazem izražajo svoja stališča, kar olajša identifikacijo skritih konfliktov (Gal et al., 2016).
Anonimnost in iskrenost: Sodelujoči lahko anonimno prispevajo meme, kar poveča verodostojnost zbranih podatkov (Iloh, 2021).
Kognitivna ekonomija: Memi omogočajo hitro obdelavo kompleksnih informacij in poenostavljeno posredovanje sporočil (Dancygier in Vandelanotte, 2017).
Povečana vključenost: Zaposleni lažje sodelujejo pri ustvarjanju memov kot pri izpolnjevanju klasičnih anket (Reece, 2014).

Kako jih vpeljati?

Izvedba metode memov v organizacijskem okolju poteka v več korakih, ki jih je treba skrbno načrtovati in izvesti. Najprej je pomembno ustvariti spodbudno in sproščeno okolje, kjer se zaposlenim predstavi koncept memov kot orodje za izražanje misli in občutkov o delovnem mestu. Ta uvodna faza lahko vključuje kratko delavnico ali predstavitev, kjer kadrovski strokovnjaki zaposlenim pojasnijo pomen memov in jim omogočijo dostop do orodij, kot so Canva ali Meme Generator.

Ko so zaposleni seznanjeni z metodo, sledi obdobje zbiranja memov. V določenem roku (npr. en teden) imajo zaposleni priložnost ustvariti meme, ki odražajo njihove izkušnje in občutke. Pomembno je, da psiholog oz. kadrovski strokovnjak oblikuje jasno vprašanje, ki bo razumljivo vsem. Meme lahko oddajo anonimno preko internih digitalnih platform, kar zagotavlja iskrenost in avtentičnost izraženih misli.

Še več o metodi boste lahko iz prve roke izvedeli na Kadrovskem zajtrku, v četrtek, 9. 1. 2025, prek spletne aplikacije Zoom. Vljudno vabljeni!

Naslednji ključni korak je analiza zbranih memov. Kadrovski strokovnjaki in organizacijski psihologi pregledujejo meme, da prepoznajo pogoste teme, vzorce in skrite konflikte. Analiza lahko razkrije pomembne vpoglede v organizacijsko klimo, odnose med zaposlenimi in splošno vzdušje v podjetju.

Po analizi sledi povratna informacija, kjer se rezultati predstavijo vodstvu in zaposlenim. Memi so lahko odlična izhodišča za nadaljnje diskusije in oblikovanje ukrepov za izboljšanje delovnega okolja. Na primer, če analiza pokaže, da zaposleni skozi meme izražajo frustracije zaradi komunikacije, lahko vodstvo organizira dodatna izobraževanja o komunikacijskih veščinah ali uvede redne sestanke za reševanje teh vprašanj.

Konkretno lahko organizacija uporabi meme tudi za privabljanje novih kandidatov za delovna mesta. V oglasih za prosta delovna mesta lahko oblikuje humorne meme, ki izražajo vrednote podjetja in prikažejo delovno okolje na privlačen način. Na primer, delodajalec lahko uporabi mem, ki prikazuje tipičen delovni dan na zabaven način, s sporočilom: „Pridruži se nam, ker želimo več smeha na sestankih kot e-mailov!“ Takšen pristop ne samo pritegne pozornost mladih talentov, temveč tudi izpostavi pristno in odprto organizacijsko kulturo.

Na kaj moramo biti pozorni pri vpeljavi

Kot vse metode ima tudi metoda memov svoje omejitve:

Kontekstualna interpretacija: Humor in sarkazem lahko vodita do napačnih interpretacij, če analizo izvajajo neizkušeni posamezniki (Lee in Hoh, 2023).
Primernost za specifična okolja: Metoda je bolj učinkovita v sproščenih, manj hierarhičnih organizacijah.
Kulturne razlike: V določenih delovnih okoljih humor morda ni enako razumljen, kar lahko zmanjša učinkovitost metode.

Uporaba memov kot projekcijske tehnike je inovativno orodje za kadrovske strokovnjake, ki omogoča globlji vpogled v organizacijsko klimo in kulturo. Z ustrezno izvedbo in analizo lahko podjetja izboljšajo komunikacijo, prepoznajo skrite konflikte in povečajo zavzetost zaposlenih.

Reference

Dawkins, R. (2006). Sebični gen. Mladinska knjiga Založba.
Dancygier, B. in Vandelanotte, L. (2017). Internet memes as multimodal constructions. Cognitive Linguistics, 28(3), 565–598.
Gal, N., Shifman, L. in Kampf, Z. (2016). “It Gets Better”: Internet memes and the construction of collective identity. New Media & Society, 18(8), 1698–1714.
Iloh, C. (2021). Do it for the culture: The case for memes in qualitative research. International Journal of Qualitative Methods, 20, 1–10.
Lee, S. Y. in Hoh, J. W. (2023). A critical examination of ageism in memes and the role of meme factories. New Media & Society, 25(12), 3477–3499.
Reece, B. (2014). Putting the Ha! In Aha! Humor as a tool for effective communication [magistrsko delo, University of Pennsylvania]. Scholarly Commons.