V poeziji in prozi se pogosto srečamo s simbolom ceste, naj si bo ta gozdna ali makadamska, kot neke vrste prispodobo za naše življenje. Vsako razpotje in križišče na cesti si lahko interpretiramo kot eno izmed odločitev, ki jih moramo storiti v življenju: kdaj bomo imeli otroke (če sploh jih bomo imeli), se bomo poročili … A kar prispodoba ceste pogosto prezre, je dejstvo, da se na cesti, ne tako poredko, pojavi znak za obvezno smer, pri katerem nimamo druge izbire, kot da ga upoštevamo. In za enim izmed tovrstnih znakov nas pričakuje menopavza.
Avtorica: Eva Boštjančič
Vse se spreminja. Tako kot štejemo dneve na koledarju in se menjajo letni časi, se spreminja tudi naše telo, mišice, hormonska slika, gube in tudi naše osebnostne lastnosti, navade, vrednote. A ne tekom dni, temveč tekom let. V medijih in znanosti lahko veliko slišimo in beremo o obdobju pubertete, ki je za vsakega udeleženca naporno – tako za najstnika samega kot za njegove najbližje, ki prenašajo hormonsko nestabilnost in s tem povezano, navzven pogosto nelogično ravnanje. A po zaključku pubertete se razvoj posameznika ne ustavi.
Sama se trenutno spoprijemam s popolnoma novim izzivom v življenju – z obdobjem menopavze, ki ga doživi in (na srečo) preživi prav vsaka ženska. Še dve leti nazaj sem bila prepričana, da se bom temu izognila, da me to ne bo doletelo. A tako kot iznenada pride aprilski sneg, so se mi sredi sestanka ali obiska gledališke predstave pojavili močni vročinski oblivi. Ponoči sem se zbujala, čeprav sem bila utrujena in sem komaj čakala, da zaspim. Pri sebi sem opazila tudi pretirane čustvene odzive. Spomnim se, kako sem ob na videz nepomembni pripombi sodelavca ostala brez besed in se kasneje v avtu zjokala. Ja, počutila sem se popolnoma sama in mislila sem, da se to dogaja le meni. In kaj najprej naredi raziskovalka, ko nima dovolj informacij? Zakoplje se v znanstvene članke in ugotovi, da ni tako zelo sama.
Ja, počutila sem se popolnoma sama in mislila sem, da se to dogaja le meni.
Hormonska nevihta na delovnem mestu
Menopavza prinaša kompleksne psihološke spremembe zaradi (ponovnih) intenzivnih hormonskih nihanj. Estrogen in progesteron, hormona, ki uravnavata delovanje telesa, v tem obdobju močno nihata, kar vpliva na razpoloženje, koncentracijo in način odzivanja na stres. Nihanja razpoloženja, anksioznost, depresija in utrujenost so pogosti spremljevalci. Ženske pogosto poročamo o t.i. “možganski megli”, kar pomeni, da imamo težave s koncentracijo in pomnjenjem, kar lahko vpliva na delovno uspešnost. Sama sem na začetku pri sebi pomislila celo na začetek Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega spremembe v telesu (npr. pridobivanje telesne teže, upad elastičnosti kože) vplivajo tudi na našo samopodobo, kar lahko pri nekaterih privede celo do socialnega umika.
Ko telo prevzame nadzor
Raziskave kažejo, da simptomi menopavze neposredno vplivajo na zadovoljstvo pri delu. Ženske z intenzivnimi simptomi poročamo o nižji motivaciji in slabšem zadovoljstvu pri delu. Lahko se pojavi upad produktivnosti, predvsem zaradi nenehnih motenj spanja in utrujenosti. To se lahko odraža v zamudah pri doseganju rokov in povečani frustraciji, zato nekatere ženske razmišljajo celo o predčasni upokojitvi ali zamenjavi dela, delovnega področja.
Ko sodelavci ne razumejo
To obdobje ne vpliva le na žensko samo, temveč tudi na njeno okolico. Sodelavci lahko opazijo spremenjeno vedenje, ki ga pogosto napačno interpretirajo kot pomanjkanje zanimanja ali slabo voljo. Slednje lahko povzroči nesporazume in konflikte. Vodje, ki niso ozaveščeni o vplivu menopavze, se pogosto ne zavedajo, da bi lahko prilagodili delovne pogoje in s tem izboljšali delovno klimo ter preprečili odhode zaposlenih.
Kaj lahko stori delodajalec?
Na podlagi znanstvenih raziskav sem v nadaljevanju povzela nekaj konkretnih korakov, ki jih lahko delodajalec uvede za podporo ženskam v menopavzi.
- Ozaveščanje in izobraževanje: Organizacija delavnic in izobraževanj za vodstvo in sodelavce o menopavzi. S tem se zmanjša stigma in poveča razumevanje.
- Fleksibilni delovni čas: Omogočiti prilagodljiv urnik in možnost dela od doma za ženske z intenzivnimi simptomi.
- Prilagoditve delovnega okolja: Izboljšanje delovnih pogojev, kot je prilagoditev temperature v pisarni, dostop do ohlajenih prostorov ali prostor za krajše odmore.
- Dostop do podpore: Uvedba programov svetovanja ali terapevtske pomoči za obvladovanje psiholoških in fizičnih simptomov.
- Prilagojeni načini ocenjevanja uspešnosti: Bolj prilagodljivi načini ocenjevanja, ki upoštevajo dejavnike, kot so zdravstvene okoliščine.
Menopavza torej ne pomeni konec. Je pa novo obdobje, ki zahteva drugačen pristop in razumevanje – tako z moje strani kot s strani mojih sodelavcev in delodajalca. Verjamem, da lahko s pravim pristopom to obdobje postane manj obremenjujoče. Ja, je celo priložnost za nadaljnjo osebno rast, nove izkušnje in uvide ter čas za postavljanje novega vrstnega reda osebnih vrednot. Dobrodošla, menopavza!
Dodatno branje
- Faubion, S. S., Enders, F., Hedges, M. S., Chaudhry, R. in Kling, J. M. (2023). Impact of menopause symptoms on women in the workplace. Mayo Clinic Proceedings, 98(6), 1120–1130. https://doi.org/10.1016/j.mayocp.2023.02.012
- Jack, G., Riach, K., Bariola, E., Pitts, M. in Schapper, J. (2016). Menopause in the workplace: What employers should be doing. Maturitas, 85, 88–95. https://doi.org/10.1016/j.maturitas.2015.12.006
- Griffiths, A., MacLennan, S. J. in Hassard, J. (2013). Menopause and work: An electronic survey of employees’ attitudes in the UK. Maturitas, 76(2), 155-159. https://doi.org/10.1016/j.maturitas.2013.07.005
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
PSIHOLOGIJA DELA 