Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Zakaj lahko že iskra jeze zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet?

Pravico do jeze moramo ločiti od načinov izražanja tega čustva, ki so lahko tudi agresivni in nasilni. – Mirjana Ule

Močna čustva je težko kontrolirati. Jeza izhaja iz jeter. Ko nam grejo stvari močno na jetra, potem bruhamo ogenj. In z njim lahko marsikoga tudi požgemo. – Milan Hosta

Jezo občutimo z dušo in telesom; srce nam bije hitreje, postane nam vroče, kri nam zalije obraz. – Darja Kobal Grum

Ko govorimo o izražanju jeze v vsakdanjih situacijah, prav gotovo ne moremo mimo nadlegovanja in agresivnega vedenja na delovnem mestu. Da jeza lahko vznikne iz krivice, ki se zgodi, ali pa z njo izrazimo žalost, izpostavlja dr. Eva Boštjančič iz ljubljanske Filozofske fakultete. Zakaj smo prav v delovnem okolju pogosto priča izbruhom jeze, nadlegovanju in mobingu? Novejše raziskave s področja psihologije dela odgovarjajo na vprašanja, kakšne so posledice jeze in agresivnega vedenja na delovnem mestu: kako velik je vpliv na delovno učinkovitost, klimo in kulturo.

Psihologi pravimo, da so vsa čustva dobra. Seveda pa jih moramo izražati na primeren način v primerni situaciji. Izražanje jeze na delovnem mestu je potrebno, vendar na konstruktiven način. – Eva Boštjančič

Odgovore na zapisana vprašanja in še mnogo razmišljanj, misli lahko slišite v oddaji, ki je dostopna na:

http://radioprvi.rtvslo.si/2016/05/postajamo-druzba-agresivnih-ljudi-jeznih-nase-in-na-svet/