HRM / Lastnosti trga dela / Organizacijske spremembe in razvoj / Psihologija dela / Stres in izgorelost / Struktura, kultura, klima

Napovedujemo na psihologijadela.com: Četrta industrijska revolucija!

Avtorica infografike: Lea Dvoršak

Na spletni strani http://www.psihologijadela.com napovedujemo nov niz prispevkov študentk in študentov magistrskega študija psihologije ljubljanske FF. Študentke in študenti so pri predmetu Kadrovska psihologija ustvarili tako bloge, infografike, kratke filmčke kot preglede vprašalnikov na temo Četrte industrijske revolucije.

Četrta industrijska revolucija s seboj prinaša nove izzive, s katerimi se morajo soočati mnoge organizacije in posledično tudi psihologija kot znanost. K četrti industrijski revoluciji sodijo robotizacija delovnih mest, tehnologija, rastoča pomembnost socialnih omrežij, strojno učenje, programiranje, umetna inteligenca, veliko podatkovje itn.

Znano je, da četrta industrijska revolucija vpliva na blagostanje ljudi in ima lahko različne, tako pozitivne kot negativne posledice. Ljudje se zaradi četrte industrijske revolucije in z njo povezano tehnologijo bojijo predvsem občutja nadzorovanosti. Prav tako se lahko pojavlja vprašanje varovanja osebnih podatkov, ki zaradi tehnologije postajajo čedalje bolj ranljivi in so izpostavljeni novim tako pravnim kot organizacijskim spremembam (Bonekamp in Sure, 2015, v: Ghislieri, Molino in Cortese, 2018). Nekateri raziskovalci so tudi izsledili nevarnost raznih odvisnosti delavcev s tehnologijo zaradi dela, ki je vse bolj digitalizirano in povezano z uporabo računalnikov ter telefonov, kar vpliva na blagostanje delavcev (npr. Turel idr, 2011; Quinones idr, 2016, v: Ghislieri idr., 2018).

Nekateri raziskovalci poročajo tudi o prihodu fenomena “always on” oz. po slovensko “biti vedno razpoložljiv”, ki ga je prinesla prav tehnologija in nenehna prisotnost delavcev na elektronskih poštah ter mobilnih telefonih (Ghislieri idr., 2018). Prav tako naj bi razni digitalizirani inovativni sistemi na delovnih mestih zniževali občutje avtonomije pri delavcih (namesto njih vse delajo roboti ipd.), določene skupine, ki se na tehnologijo ne spoznajo prav dobro,  imajo zaradi nje povišano doživljanje stresa, prav tako pa se na delovnem mestu zaradi računalnikov in telefonov pojavlja tudi kontraprodukivno vedenje (npr. ‘visenje’ na socialnih omrežjih med delovnim časom itn.) (Cascio in Montealegre, 2016, v: Ghislieri idr., 2018).

A kljub temu vemo, da delo predstavlja eno od ključnih vlog pri oblikovanju tako identitete kot strukture družbe kot take v sodobnih družbah, saj ljudi ne preskrbi samo z ekonomsko varnostjo, marveč tudi z osebno identiteto in ohranja psihološko zdravje (Harpaz, 2002; Bluestein, 2008, v: Ghislieri idr., 2018). Tako je naloga raziskovalk in raziskovalcev znotraj organizacijske ter kadrovske psihologije, da preučijo, ali se je pomen dela znotraj četrte industrijske revolucije kaj spremenil ter kako.

Na to vprašanje so v slovenskem prostoru eni od prvih odgovarjali prej omenjeni študenti in študentke. Danes predstavljamo prvo infografiko, ki oriše predvsem, kaj je (četrta) industrijska revolucija in kakšne so naloge organizacijskega psihologa-inje znotraj nje. V prihajajočih mesecih pa napovedujemo ogromno prispevkov na temo četrko industrijske revolucije in psihologije, za katere vas vabimo, da jih spremljate.

Četrta IR_Infografika_Dvoršak

Viri:

  • Ghislieri, C., Molino, M. in Cortese, C. G. (2018). Work ang Organizational Psychology Looks at the Fourth Industrial Revolution: How to Support Workers and Organizations? Frontiers in Psycology, 9(2365), 1—6doi: 10.3389/fspsyg.2018.02365