Diskriminacija v praksi – neenaka obravnava posameznika brez utemeljenega razloga

Pred kratkim je bil v reviji HR&M objavljen zanimiv članek o diskriminaciji na delovnem mestu, pod katerega sta podpisani doc. dr. Katarina Babnik in izr. prof. dr. Eva Boštjančič. Vabljeni k branju povzetka na naši spletni strani in k branju celotnega članka na povezavi na dnu tega prispevka.

V najširšem pogledu diskriminacija pomeni neupravičeno manj ugodno obravnavo osebe zaradi njenih oziroma njegovih osebnih okoliščin. Pomeni torej neenako obravnavo posameznika brez upravičenega razloga – ko imamo glede na razpisne pogoje in zahteve več enakovrednih kandidatov in kandidatk, a damo prednost pri zaposlitvi le določenemu.”

Avtorici se na samem začetku dotakneta podrobnega psihološkega definiranja diskriminacije v splošnem, ki jo opredelita kot osebno in kot skupinsko ter diskriminacije v ožjem smislu in sicer na delovnem mestu. Navedeta tudi učinke diskriminacije, med katerimi ni le učinek na duševno in fizično zdravje, temveč tudi na širše organizacijske, ekonomske in družbene posledice.

pencil-1385100_960_720

Na delovnem mestu so za sam razvoj diskriminacije zelo pomembni osebni dejavniki. In kaj so osebni dejavniki diskriminacije na delovnem mestu? “Osebne okoliščine so kot osebne lastnosti, ki si jih človek ne izbere, se z njimi rodi, ali pa jih ne more spremeniti oziroma se jim zlahka odreče. Osebne okoliščine so torej osebne značilnosti in (življenjske) situacije, ki jih oseba ne more ali jih zelo težko spremeni.” Zakon o delovnih razmerjih namreč prepoveduje neenako obravnavo osebe zaradi osebnih okoliščin oz. zahteva enako obravnavo »ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških«.

gender-equality-1977912_960_720.png

Oblike diskriminacije na delovnem mestu so raznovrstne. Neposredna in posredna diskriminacija, nadlegovanje, spolno nadlegovanje, posredovanje navodil za in pozivanje k diskriminaciji, viktimizacija, diskriminacija skozi povezavo. Ločimo pa tudi individualno in sistemsko oziroma institucionalno diskriminacijo.

Zaključki raziskave o diskriminaciji na trgu dela v Sloveniji kažejo, da je na trgu dela v Sloveniji najintenzivneje prisotna diskriminacija po starosti, spolu, etnični pripadnosti in zaradi oviranosti, ali duševne ali telesne.

Celoten članek izhaja iz HR&M revije, št. 21, april/maj 2019, letnik 5. Preberete pa si ga lahko v spletni različici članka ekskluzivno na naši spletni strani.