HRM / Odnosi z zaposlenimi / Organizacijske spremembe in razvoj / Pozitivno organizacijsko vedenje / Struktura, kultura, klima / Vodenje

Kaj je perspektivni pogovor?

Perspektivni pogovor ali izvorno “stay interview” je relativno nova metoda, ki jo organizacije uporabljajo za ohranjanje pomembnih in kvalitetnih uslužbencev. Definiran je kot strukturirana diskusija, ki jo vodja izvede z vsakim posameznim uslužbencem, da ugotovi katere specifične ukrepe mora izvesti, da bo okrepil posameznikovo pripadnost organizaciji in zagotovil njegov obstoj v njej. Primarni namen perspektivnega pogovora je ohranjanje dobrega kadra, skozi povečanje zaupanja med nadrejenim in podrejenimi, zadovoljstva z delom, pripadnosti organizaciji in zavzetosti pri delu. Ko se odločamo za uporabo perspektivnega pogovora pa moramo biti pozorni, saj metoda od vseh udeležencev zahteva jasno, iskreno in odprto komunikacijo ter zaupanje. Če kultura organizacije take vrste komunikacije ne podpira, izvedba perspektivnega pogovora ne bo dala želenih rezultatov.

Na splošno je perspektivni pogovor priporočen kot preventivna metoda, ki organizaciji pomaga pri izogibanju prevelike fluktuacije zaposlenih. Ob zaznanem večanju nenačrtovane fluktuacije so perspektivni pogovori uporabni, saj organizaciji razkrijejo, kaj povzroča povečano fluktuacijo in tako posledično ponudijo informacije, kako se jo lahko vsaj delno omeji. Uporaba metode pa je priporočljiva tudi v obdobjih velikega povpraševanja po kadru na trgu dela.

Potek pogovora je strukturiran in usmerjen predvsem v dvosmerno komunikacijo med direktnim nadrejenim, ponavadi so to managerji, in izbranim zaposlenim. Poteka enkrat letno, ločeno od letnega razgovora in je usmerjen v odkrivanje faktorjev, ki so zaposlenim pri njihovem delu všeč in faktorjev, ki bi si jih želeli spremeniti. Časovno je omejen, traja od 20 do največ 40 minut.

potek izvedbe perspektivnega pogovora

Rezultati takih pogovorov organizaciji dajo znanje o tem, kje bi se še lahko izboljšala. Pridobljene so tudi informacije o tem, kaj organizacija oziroma oddelek dela dobro. S takimi pogovori lahko povečamo zaupanje zaposlenih v organizacijo, preko njih pa lahko ugotovimo tudi stopnjo zadovoljstva ter zavzetosti posameznika za delo. Izvedba perspektivnega pogovora pa je smiselna le, če se organizacija že na začetku zaveže k uvajanju potencialnih spremembDo opisanih rezultatov namreč pridemo z  uvajanjem sprememb, ki jih podrejeni izpostavijo kot zaželene.

V seminarski nalogi Zale Konda najdete še nekaj dodatnih informacij o perspektivnem intervjuju, zgodovinsko ozadje metode, pregled raziskav, nasvete za izvedbo in konkreten primer z vprašanji.