Kadar vprašamo zaposlene po značilnostih delovnega mesta, ki jih najvišje cenijo, med najpomembnejšimi navajajo spoštovanje (van Quaquebeke, Zenker in Eckloff, 2009), je celo pomembnejše kot mesečni prihodek, karierne priložnosti in prosti čas, ki ga služba dopušča. Spoštovanje prepoznajo kot najpomembnejše tudi med vedenji vodje (Porath, 2018; v Rogers, 2018).

Zavedanje in vzpostavljanje spoštovanja na delovnem mestu ni smiselno le zato, da ugodimo željam zaposlenih, ampak predvsem zaradi pozitivnih učinkov, ki jih to prinese v življenju zaposlenih in za uspešnost organizacije.

Avtorji ločujejo med generaliziranim spoštovanjem in določljivim spoštovanjem. Generalizirano spoštovanje je poimenovano tudi kot pripadajoče spoštovanje (ang. »owed respect«). Tovrstno spoštovanje zadovolji posameznikovo potrebo po pripadnosti (Rogers, 2018). Kadar pa pripisana vrednost drugi osebi temelji na njenih dosežkih, vedenjih, kvalitetah ali statusu in tako razlikuje med posamezniki glede na njihove talente in vrline, govorimo o določljivem spoštovanju (ang. »particularized respect«) (Rogers in Ashforth, 2017).

In zakaj je spoštovanje na delovnem mestu tako pomembno? Bolj spoštovani zaposleni so tudi bolj resilientni, pogosteje sodelujejo s sodelavci in upoštevajo navodila ter predloge nadrejenih (Rogers, 2018). Ena izmed udeleženk v študiji avtorice Rogers (2018) izpostavi: »Zaradi tega spoštovanja pridobimo zaupanje vase. Bolj kot zaupamo vase, bolj prepričljivo zvenimo pred strankami, kar prinese večjo uspešnost, še več zaupanja vase in to se nadaljuje po učinku snežne kepe.«

Tako spoštovanje na delovnem mestu ni ključno le z vidika posameznikovega blagostanja, ampak tudi z vidika delovanja kolektiva v organizaciji. In kako spoštovanje vzpostaviti? Se ga sploh da? Kaj pa primeri lažnega oz. neiskrenega samospoštovanja – kako jih prepoznati in kakšne so njegove posledice?

O spoštovanju na delovnem mestu je pisala Urška Burian v svoji seminarski nalogi. Preberete si jo lahko tukaj.