Blog / HRM / Lastnosti trga dela / Organizacijske spremembe in razvoj / Podjetništvo, samozaposlitev / Psihologija dela / Uspešnost in učinkovitost

ZNANJE, KI GA PRIDOBIM NA FAKULTETI, ZADOSTUJE – TO NE DRŽI!

Piše: Luka Uršič

Svet se vse hitreje razvija, delodajalci od zaposlenih zahtevajo vse več. Pomembno je, da so zaposleni v koraku s časom in da so se pripravljeni tudi sami učiti. Vsak izmed nas je verjetno že kdaj slišal, najverjetneje pa tudi že uporabil besedo ‘kompetenca’. Pa sploh vem, kako jo pridobiti? Kakšne kompetence dandanes delodajalci iščejo in kakšne bodo iskali čez nekaj let?

learning-3245793_1920

Danes delodajalcem niso dovolj le znanje in spretnosti, marveč tudi želja po vseživljenjskem učenju. Foto: Pixabay

Nekaj let nazaj, ko so se zaposlovali naši starši, je bilo dovolj imeti znanje in spretnosti, ki si jih pridobil v procesu formalnega šolanja. Dovolj je bilo zgolj poznavanje svojega področja, da si lahko uspešno opravljal dodeljene naloge. Časi pa so se vidno spremenili in delodajalci od zaposlenih pričakujejo večjo prilagodljivost ter sposobnost ter željo vseživljenjskega učenja. Potrebujejo namreč ljudi, ki bodo naloge reševali čim boljše in na čim bolj ustvarjalen način, predvsem pa da bodo nalogo zagotovo dokončali. Na mladih je, da začnejo svet sami raziskovati, si pridobivati znanja in izkušnje in ne le čakati, da bo priložnost prišla sama od sebe. V današnjem svetu imamo mladi ogromno priložnosti – veliko je namreč raznih prostovoljstev na raznoraznih področjih, delovnih praks itd. Po drugi strani pa vidim v tem tudi velik problem, saj je zaradi poplave vseh informacij težko najti kvalitetne in posamezniku ustrezne stvari. Nujno je, da se študenti naučimo kritično presojati, saj lahko le na takšen način najdemo priložnosti, ki nam ustrezajo in pomagajo pri pridobivanju kompetenc, ki jih v procesu formalnega izobraževanja ne moremo pridobiti oziroma jih lahko pridobimo le v manjši meri. Te kompetence so na primer:

  • sposobnost za razumevanje globljega pomena tega, kar je bilo že izraženo oz. zapisano;
  • socialna in čustvena inteligenca;
  • inovativno mišljenje;
  • medkulturne kompetence;
  • sposobnost razumevanja, osmišljanja in obdelave večje količine podatkov;
  • digitalna pismenost (za nove medije);
  • multidisciplinarnost (globlje poznavanje enega področja in razumevanje drugih področij);
  • sposobnost načrtovanja procesov za doseganje rezultatov (strateško razmišljanje);
  • sposobnost selekcioniranja pomembnih informacij in
  • poznavanje virtualne komunikacije (talentiran.si, 2019).
hand-3685829_1920

Digitalizacija delovnih mest je s seboj prinesla vse večjo potrebo po novih kompetencah, ki jih moramo mladi usvojiti, npr. digitalna pismenost za nove medije. Foto: Pixabay

Kot lahko vidimo, zgoraj naštete kompetence izhajajo iz problemov današnjega sveta. S tem mislim predvsem na (pre)veliko količino informacij, ki jih lahko dobimo kjerkoli in na digitalizacijo delovnih mest, ki vključujejo delo z računalnikom. Slednje namreč privede do tega, da je na delovnem mestu pristnih medosebnih stikov vse manj, ljudje pa se zaradi tega posledično ne znajo več pogovarjati in družiti z drugimi.

Pomembno se mi zdi, da mlade ozaveščamo o pomenu pridobivanja kompetenc prihodnosti. Glede na izkušnje, ki sem jih pridobil z vodenjem Kariernega kluba na gimnazijah v sklopu Zavoda Nefiks, lahko rečem, da se veliko mladih ne zaveda pomembnosti kompetenc prihodnosti. Veliko dijakom je namreč samoumevno, da se po končanem šolanju zaposliš v svoji stroki in da je znanje, ki ga pridobiš na fakulteti, dovolj. Vendar pa temu ni tako! Konkurenca je vse večja, delodajalci od zaposlenih zahtevajo vse več, zato je pomembno, da dijaki ozavestijo, da je potrebno poleg formalnega izobraževanja storiti še kaj več in se tudi sam izobraževati. Mladi so v današnjem času na veliko slabšem položaju, saj je veliko konkurence in izzivov, s katerim se morajo soočati. Denar je delodajalcem zelo pomemben, zato se velikokrat ne odločijo, da bi ga »zapravljali« za razna izobraževanja svojih zaposlenih. Pričakujejo namreč posameznike, ki bodo takoj poprijeli za delo in imeli vse potrebne sposobnosti, tudi tiste, ki jih v formalnem izobraževanju ne dobimo.

thought-2123970_1920.jpg

Potrebno se je lotiti pridobivanja kompetenc čim prej, če je možnost – sedaj takoj, pravi avtor bloga. Foto: Pixabay

Pomembno se mi zdi, da se pridobivanja kompetenc lotimo čimprej, če je možnost že sedaj takoj. Enkrat in z nečim je pač potrebno začeti. Velikokrat se namreč zgodi, da se zaradi strahu pred neznanim ne želimo vključiti v določeno aktivnost. Tudi sam sem imel takšno izkušnjo, vendar pa mi je, ko pogledam nazaj, v veliko veselje, da sem imel priložnost biti vključen v to dejavnost in na takšen način spoznati veliko meni podobnih ljudi. Nisem rasel zgolj v znanju in izkušnjah, ki sem jih pridobil z delom, temveč sem rasel tudi osebno. Včasih si je potrebno upati narediti korak. Začetek je vedno težek, vendar pa ti kasneje za vse to niti malo ni žal. Le pogumno!


O AVTORJU:

luka_ursicSem Luka Uršič, študent magistrskega študija psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Zelo rad potujem, spoznavam nove ljudi in si ogledam kakšen film. Na področju psihologije me zanima predvsem področje pedagoške psihologije.